Avstrija se je odločila za izločanje tistih, ki jih prepoznajo zgolj kot ekonomske migrante oziroma ki izkoriščajo migracijski tok, da bi prišli do ciljnih držav zaradi različnih interesov, kot so na primer študij, zaposlitev, prihod k svojcem in podobno. Foto: BoBo
Avstrija se je odločila za izločanje tistih, ki jih prepoznajo zgolj kot ekonomske migrante oziroma ki izkoriščajo migracijski tok, da bi prišli do ciljnih držav zaradi različnih interesov, kot so na primer študij, zaposlitev, prihod k svojcem in podobno. Foto: BoBo
false
Avstrija po poročanju tamkajšnjih medijev uvaja dnevno kvoto 2.500 ljudi, vse pa bodo sprejeli le še skozi Šentilj. Foto: BoBo
Avstrija, Špilje, Šentilj
Avstrijski obrambni minister Peter Doskozil je že pretekli torek razkril, da nov režim sprejemanja prebežnikov na mejnem prehodu pri Špilju preizkušajo že nekaj tednov in bo v celoti zaživel v tem tednu oz. natančneje v četrtek po treh dneh uvajanja. Foto: Reuters
false
Notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner ni izključila postavitve novih ograj na meji z Italijo na Tirolskem ter na meji s Slovenijo na Koroškem in Štajerskem. Foto: BoBo

Avstrija se je odločila za izločanje tistih, ki jih prepoznajo zgolj kot ekonomske migrante oziroma ki izkoriščajo migracijski tok, da bi prišli do ciljnih držav zaradi različnih interesov, kot so na primer študij, zaposlitev, prihod k svojcem in podobno. Zgolj izjava, da želijo zaprositi za mednarodno zaščito v Avstriji ali Nemčiji, ne zadošča za vstop v državo, so na notranjem ministrstvu (MNZ) zapisali v sporočilu za javnost.

Sprememba politike je rezultat velikega pritiska in velikega števila prebežnikov ter prosilcev za mednarodno zaščito, hkrati pa je število prebežnikov, ki lahko nadaljujejo pot v druge evropske države, bistveno manjše. Zato je Avstrija prisiljena predlagati dosledno izvajanje meril za vstop migrantov v njihovo državo.

"O novo nastali okoliščini smo nemudoma obvestili Hrvaško, saj posledično na podoben način tudi mi zaostrujemo kriterije za vstop migrantov v Slovenijo," so dodali na MNZ-ju. Hrvaška je obvestilo sprejela in ga prenesla tudi ostalima dvema državama na t. i. zahodnobalkanski poti, Srbiji in Makedoniji.

Slovenija se bo o morebitnih dodatnih spremembah še naprej dogovarjala z državami na migracijski poti. "S sprotnim ocenjevanjem razmer in ukrepanjem ter zlasti intenzivnim usklajevanjem zagotavljamo, da so razmere v celoti pod nadzorom," pojasnjujejo na MNZ-ju.

Sodelovanje z Avstrijo sicer na notranjem ministrstvu opisujejo kot "posebej intenzivno". Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je tako v zadnjih dneh v še posebej intenzivnih stikih z avstrijsko notranjo ministrico Johanno Mikl-Leitner. Policiji obeh držav se dnevno usklajujeta na operativni ravni in redno obveščata o vseh spremembah glede sprejema migrantov.

Avstrija naj bi omejila kvote
Avstrija naj bi tudi omejila sprejem prebežnikov na približno 2.500 ljudi dnevno. Omenja se celo urna kvota okoli sto oseb, ki naj bi iz Slovenije v Avstrijo lahko prehajali le še čez mejni prehod Šentilj.

V Slovenijo je v nedeljo prispel vlak z 911 prebežniki. Letos je v državo skupaj vstopilo več kot 88.700 prebežnikov.

Trenutno sicer iz Slovenije v Avstrijo tako ali tako ne prehaja več kot okoli 2.500 prebežnikov dnevno, okoli 1.000 pri Šentilju in od 1.000 do 1.500 čez Karavanke, tako da ni povsem jasno, kaj bi uvedba omenjenih dnevnih kvot v praksi sploh pomenila.

Podobne kvote je jeseni uvedla Nemčija na svoji meji z Avstrijo, saj na posameznih mejnih prehodih na uro sprejme od 50 do 100 ljudi ter na dan skupaj nekje do 6.000 ljudi. Avstrijska vlada o konkretnih številkah za zdaj javno ni želela govoriti in je zatrdila, da bo z njimi, ko bodo določene, najprej seznanila države na balkanski poti.

Avstrijska tiskovna agencija APA pa poroča, da naj bi vlada na Dunaju o načrtih za zaščito južne avstrijske meje znova govorila v prvi polovici prihajajočega tedna. Seja vlade je sicer napovedana v torek. Avstrijski obrambni minister Peter Doskozil je že pretekli torek razkril, da nov režim sprejemanja prebežnikov na mejnem prehodu pri Špilju preizkušajo že nekaj tednov in bo v celoti zaživel v tem tednu oz. natančneje v četrtek po treh dneh uvajanja.

Ograje, tokrat avstrijske, na severni meji
Na Dunaju obenem pričakujejo, da se bodo prebežniki v prihodnje usmerili proti drugim mejnim prehodom, zato tudi za te prehode že pripravljajo nove ukrepe. Med drugim notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner ni izključila postavitve novih ograj na meji z Italijo na Tirolskem ter na meji s Slovenijo na Koroškem in Štajerskem.

V Italiji tovrstni načrti vzbujajo zaskrbljenost. Predsednik trgovinske zbornice Bolzana Michl Ebner je tako v pogovoru za časnik Frankfurter Allgemeinen Sonntagszeitung posvaril pred omejitvami na mejnem prehodu Brenner, ki ga letno prečka okoli 40 milijonov ton blaga in 10 milijonov avtomobilov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Deželni glavar Tirolske Günther Platter je spomnil na to, da so se območja Tirolske, Južne Tirolske in Trenta v zadnjih desetletjih znova močno povezala, potem ko so bila po prvi svetovni vojni ločena. K temu je pripomogel tudi padec ovir na mejah. "Če bi tukaj znova postavili meje, bi to označil za srednjo katastrofo," je dejal.

Deželni policijski direktor Helmut Tomac je v petek v Innsbrucku sicer povedal, da intenzivne priprave na nov režim na mejnem prehodu Brenner potekajo že nekaj dni. "Odločitev, kdaj bi ga lahko uvedli, pa je v rokah notranjega ministrstva," je dodal.

Avstrija znižuje kvote prosilcev za azil
Avstrija sicer že nekaj časa sprejema le prebežnike, ki nameravajo za azil zaprositi v Avstriji ali Nemčiji. 20. januarja pa je sporočila, da bo letos sprejela le 37.500 prosilcev za azil, do sredine leta 2019 pa skupno 127.500, medtem ko jih je lani kar 90.000. Od novega leta so po poročanju medijev našteli že okoli 9.000 prošenj za azil. Obenem je zaostrila azilno zakonodajo in sprejema ukrepe, ki ji bodo omogočili čim hitrejši izgon zavrnjenih prosilcev za azil.