Avstrija naj bi letos tako "okvirno" sprejela 37.500 prosilcev za azil, do sredine leta 2019 pa skupno 127.500. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je v sredo napovedala, da bodo, ko bo ta meja dosežena, še sprejemali prošnje za azil, a jih ne bodo obravnavali, ali pa bodo begunce zavračali že na meji. Faymann tega sicer ni želel potrditi.

Kot je poudaril, bo izvedensko mnenje - zanj je zaprosil dva strokovnjaka - pokazalo, kakšne so možnosti v primeru prekoračitve omenjene zgornje meje. Po njegovih besedah je sicer cilj, da zgornje meje niti ne bi dosegli, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Hrvaška javna radiotelevizija HRT še dodaja, da Avstrija ne bo sprejemala ljudi, ki jih bo označila za ekonomske migrante, temveč le begunce iz ogroženih držav.

Avstrija bo iz Slovenije sprejemala samo begunce, katerih identiteta se da ugotoviti, in le tiste, ki nameravajo za azil zaprositi v Avstriji ali v Nemčiji. Begunci tudi ne bodo smeli imeti kriminalne preteklosti, še poroča spletni portal HRT-ja hrt.hr.

Nemčija izgubila tesnega zaveznika?
Kljub odločitvi Avstrije nemška kanclerka Angela Merkel vztraja pri evropskem reševanju problematike, je za Radio Slovenija poročala Polona Fijavž. Je pa avstrijska odločitev po mnenju nemških medijev hud udarec za prizadevanja nemške kanclerke, da najde skupno evropsko rešitev, saj je s tem izgubila enega najtesnejših zaveznikov.

Medtem nemški finančni minister Wolfgang Schäuble meni, da bi bilo treba določiti nekakšno Koalicijo voljnih, ki bi si skušala še naprej prizadevati za skupne evropske rešitve. Tudi sam sicer ne verjame več, da bi se članicam uspelo dogovoriti, da bi begunce sprejemale z grških otokov po dogovorjeni razporeditveni shemi.

Angela Merkel čaka na tri dogodke pred spremembami azilne politike. V petek bo tako skupna seja nemško-turške vlade, v začetku februarja konferenca v Londonu o izboljšanju razmer beguncev v Siriji in okoliških državah ter vrh EU-ja sredi februarja, je še poročala Polona Fijavž.

Pričakovati je, da bo tako kot Avstrija tudi Slovenija omejila število prebežnikov, ki jih bo sprejela. Zunanji minister Karl Erjavec je potrdil, da je to eden izmed mogočih ukrepov.

Hrvaška bo selektivno sprejemala begunce
Ukrepi Avstrije se že poznajo v politiki držav na balkanski begunski poti. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić, ki opravlja tekoče posle, je tako potrdil, da bodo poostrili nadzor nad begunci, ki prihajajo na Hrvaško. Dejal je, da bodo hrvaški policisti od beguncev na meji s Srbijo zahtevali, naj se izjasnijo, v kateri državi nameravajo zaprositi za azil, kar sicer po njegovih besedah ni v skladu z mednarodno zakonodajo. "Kljub temu se bomo držali pravil, ker Hrvaška kot tranzitna država doslej ni delovala tako, da bi se lahko kdo pritožil, da ne ravna v skladu z dogovori iz 25. oktobra lani," je dejal.

Poudaril je, da Nemčija ni zaprla svojih vrat ter da bo Slovenija danes sprejela še en vlak z begunci iz Hrvaške, ki bodo nadaljevali pot proti severu. Na Hrvaško je danes z vlakom iz Srbije prišlo nekaj več kot 900 ljudi, podobno kot v sredo.

Makedonija filtrira prebežnike
Tudi Makedonija na mejnem prehodu pri kraju Gevgelija na meji z Grčijo v državo spušča le prebežnike, ki nameravajo za azil zaprositi v Avstriji ali Nemčiji, je sporočila makedonska policija. V sredo je sicer Makedonija mejni prehod za prebežnike zaprla, a lahko zdaj določeni prebežniki v državo spet vstopajo.

"Danes zjutraj so odprli mejni prihod za migrante blizu Gevgelije, a v državo lahko vstopijo samo tisti, ki jim na grških registracijskih dokumentih piše, da sta končni destinaciji bodisi Avstrija ali Nemčija," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal neimenovani visoki predstavnik policije v Skopju.

Po navedbah makedonske policije bodo prebežniki morali izvirati iz Iraka, Afganistana ali Sirije, prav tako pa bodo morali izraziti željo po vložitvi prošnje za azil v Nemčiji ali Avstriji in zatrditi, da ne bodo ostali v Makedoniji. Tudi Srbija je sporočila, da bo zavrnila prebežnike, razen če nameravajo prositi za azil v Avstriji ali Nemčiji.

Po odločitvi Avstrije o omejevanju števila ljudi, ki lahko tam poiščejo zaščito, je Srbija na meji z Makedonijo že vzpostavila mejni nadzor prebežnikov, prebežnike pa že sprašujejo, v kateri državi želijo zaprositi za azil. Kot smo že poročali, je srbski minister za delo in vodja vladne koordinacijske delovne skupine za migracije Aleksandar Vulin pojasnil, da se je srbska vlada na podlagi odločitev Nemčije, Avstrije, Slovenije in Hrvaške, da določenim prebežnikom ne bodo omogočile prehoda svojega ozemlja, odločila za podoben ukrep in je o tem obvestila tudi Makedonijo.

V Grčiji obvezna izjava o končnem cilju
Grška policija je medtem sporočila, da bo vse migrante na meji, ki prihajajo iz držav, kot so Pakistan, Alžirija in Maroko, poslala nazaj v Atene. Ob meji bodo lahko ostali le begunci iz Sirije, Iraka in Afganistana, da bi lahko nadaljevali pot, če jih bodo makedonski organi spustili čez mejo.

Vir v grški policiji je medtem za Reuters dejal, da morajo prebežniki ob prihodu v Grčijo navesti končno destinacijo v EU-ju. "Od današnjega dneva bo izjava o končni destinaciji registrirana v uradni dokumentaciji," je dejal vir brez obrazložitve razloga za takšno odločitev, poroča Reuters.

Tako ni jasno, ali bo nadaljnja pot prebežnikov odvisna od njihovega navedenega končnega cilja. Pričakuje pa se, da bo večina prebežnikov kot cilj navedla Avstrijo oziroma Nemčijo.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.