"Nisem zavezan nikomur, zavezan sem samo reševanju življenj," je odgovoril Trump novinarjem na vprašanje, ali je srečanje z izrazito proukrajinskim norveškim premierjem Jonasom Gahrom Størejem kaj spremenilo njegove nazore.

Ob tem je znova poudaril, da vojne v Ukrajini nikdar ne bi bilo, če bi bil predsednik on.
Kot poglavitni razlog, da si želi skleniti premirje, je navedel, da bi ustavil smrtne žrtve na obeh straneh. "Tam je pravo morišče," je dejal.

Čeprav je pot do premirja očitno precej daljša, kot si je predstavljal Trump, pa je še vedno prepričan, da je dogovor mogoč in da bo Rusija sprejela mirovni sporazum, ki ga sooblikujejo ZDA. "Mislim, da nam bo uspelo, upam, da kmalu," je dejal in dodal, da so naslednji dnevi "ključni".

Støre je dejal, da "pozdravlja" Trumpove mirovne pobude, in povedal, da sta z ameriškim predsednikom izmenjala stališča do "kompleksne slike, ki potrebuje politično voljo in naprezanja".

Trump je na skupni tiskovni konferenci priznal, da je občasno frustriran zaradi ruskega predsednika Vladimirja Putina, še posebej ob jutranjih ruskih napadih na Kijev. "Ni mi bilo všeč. Bili smo sredi mirovnih pogajanj, pa so bile izstreljene rakete," je dejal. A kot pravi, ne razmišlja o sankcijah, saj želi najprej poskušati skleniti dogovor, in prav tako ne misli, da so napadi "ovira na poti do mira".

Prav tako je znova poudaril, da je mir odvisen tudi od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega: "Za tango sta potrebna dva in bistveno je, da si tudi Ukrajina želi skleniti dogovora." Ob tem je dejal, da izvaja veliko pritiska na obe državi, da bi podpisali sporazum. "Prijazni ljudje smo, ampak na oboje močno pritiskamo."

Da je vojno v Ukrajini mogoče končati, pa je dejal tudi državni sekretar Marco Rubio.

"Vladimir, STOP!"

Trump se je sicer že prej kritično odzval na ruski napad na Kijev, v katerem je bilo ubitih najmanj deset ljudi, več deset pa ranjenih. Na svojem družbenem omrežju Truth Social je Putinu sporočil, naj se ustavi.

"Vladimir, STOP! Na teden umre 5000 vojakov. Sklenimo mirovni sporazum," je zapisal Trump, potem ko je Rusija ponoči izvedla domnevno enega najsmrtonosnejših napadov na ukrajinsko prestolnico od začetka invazije.

Dan prej je bil Trump kritičen tudi do ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je v prispevku za ameriški časopis Wall Street Journal zatrdil, da Ukrajina ne bo priznala ruske zasedbe polotoka Krim. Po mnenju Trumpa namreč takšne izjave otežujejo dogovor o koncu vojne.

Zelenski, ki je zaradi napada na Kijev napovedal predčasno vrnitev z obiska v Južni Afriki, je v odzivu poudaril, da je treba ruske napade nemudoma in brezpogojno ustaviti. Prepričan je, da Rusija z današnjim napadom izvaja tudi pritisk na ZDA, medtem ko zaveznice Ukrajine ne izvajajo zadostnega pritiska na Moskvo.

Ponovil je tudi, da Kijev ne bo spremenil stališča do Krima. "Storimo vse, kar predlagajo naši partnerji, le tistega, kar je v nasprotju z našo zakonodajo in ustavo, ne moremo storiti," je pojasnil.

Rusija je zaradi tega Zelenskega obtožila, da zavira sklenitev mirovnega sporazuma. Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova je novinarjem dejala, da je "iz minute v minuto jasneje, da se Zelenski ni sposoben dogovoriti o končanju vojne".

Zaharova je dejala, da evropske države z nadaljnjimi dobavami orožja Ukrajini spodbujajo Zelenskega k nadaljevanju vojne ne glede na žrtve. Ta odnos naj bi nakazoval, da so se ustrašile morebitne ruske zmage, je še dejala Zaharova.

V napadu na Kijev ubitih najmanj deset ljudi

V napadu ruske vojske na Kijev je bilo ubitih najmanj deset ljudi, 63 jih je bilo ranjenih. "Rusija je izvedla obsežen kombinirani napad na Kijev," je sporočila ukrajinska služba za izredne razmere.

Po besedah kijevskega župana Vitalija Klička je bilo med ranjenimi tudi šest otrok in nosečnica, padajoči ostanki brezpilotnih letalnikov so sprožili več požarov v mestu, obstaja pa tudi bojazen, da je pod ruševinami stavb ujetih več ljudi, poroča BBC.

Tarča napadov je bilo tudi mesto Harkov na vzhodu Ukrajine, ki ga je po besedah tamkajšnjega župana Igorja Terehova zadelo sedem raket. V napadih sta bila ranjena najmanj dva človeka, škodo pa še ocenjujejo.

Ukrajinske zračne sile so poročale, da so bile napadene skoraj vse regije v državi. Rusija je po navedbah ukrajinskih sil ponoči proti Ukrajini izstrelila najmanj 70 raket in 145 brezpilotnih letalnikov. Ukrajinski strani je uspelo skupno sestreliti 112 brezpilotnikov in raket.

"Putin kaže le željo po ubijanju," je dejal svetovalec Zelenskega Andrij Jermak. "Napadi na civiliste se morajo ustaviti."

Rusko obrambno ministrstvo je medtem zanikalo, da je merilo na civilne tarče in sporočilo, da je vojska napadla cilje, povezane z ukrajinsko obrambno industrijo.

"Ruske oborožene sile so ponoči z zračnim, kopenskim in pomorskim orožjem dolgega dosega ter brezpilotnimi letalniki izvedle obsežen napad na ukrajinsko letalsko in vesoljsko industrijo ter industrijo oklepnih vozil," je sporočilo ministrstvo. Dodalo je, da so bili cilji napada doseženi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kallas: Ovira za mir ni Ukrajina, ampak Rusija

Zelenski je pozval k takojšnji ustavitvi napadov. "Minilo je 44 dni, odkar je Ukrajina sprejela popolno prekinitev ognja in zaustavitev napadov. In v teh 44 dneh Rusija še naprej ubija naše ljudi. Napade je treba nemudoma in brezpogojno ustaviti," je zapisal na omrežju X.

Na ruske napade na Kijev se je odzvala tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas. Ocenila je, da so ti pokazali, da Moskva ovira prizadevanja za mir. "Medtem ko Rusija trdi, da si prizadeva za mir, je izvedla smrtonosne napade na Kijev. To ni prizadevanje za mir, temveč norčevanje iz njega. Prava ovira ni Ukrajina, temveč Rusija, katere vojni cilji se niso spremenili," je poudarila na omrežju X.

Zelenski: Predlogi iz Londona so na Trumpovi mizi

O morebitnem premirju pa je v Južni Afriki govoril tudi Zelenski. Kot je dejal na tiskovni konferenci, pogovori med ukrajinskimi in zahodnimi predstavniki v Londonu v sredo niso bili "lahki", vendar so bili "konstruktivni". "Prepričan sem, da je Rusija včeraj računala na velik škandal," je še dodal.

Predlogi, ki so nastali med pogovori v Londonu, so po njegovem mnenju že na mizi ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ob tem je dejal, da v okviru prizadevanj za mir ne vidi znakov močnega pritiska ZDA na Rusijo in da Kijev ravna v skladu s predlogi zaveznikov.

Poudaril je, da Kijev ne more kršiti svoje ustave. "Nič, kar je v nasprotju z našimi vrednotami ali našo ustavo, ne more biti vključeno v noben sporazum," je opozoril. Dodal je še, da je velik kompromis Ukrajine že to, da je privolila v pogajanja z Rusijo, ko bo vzpostavljeno premirje.

ZDA so namreč prejšnji teden v Parizu ukrajinski delegaciji predstavile predlog za končanje vojne, ki od Kijeva zahteva, da se odreče ozemljem, ki jih zaseda Rusija, predlog pa naj bi vključeval ameriško priznanje ruske suverenosti nad ukrajinskim polotokom Krim, ki si ga je Moskva priključila leta 2014.

Zelenski je v torek dejal, da bi priznanje Krima kot dela Rusije kršilo ukrajinsko ustavo, s čimer si je prislužil Trumpovo jezo. Tako Trump kot ameriški podpredsednik J. D. Vance sta v zadnjih dneh dejala, da bodo ZDA odstopile od poskusov pogajanj o dogovoru v Ukrajini, če Kijev in Moskva ne bosta kmalu sklenila dogovora.

Trump je v svoji predvolilni kampanji obljubljal, da bo vojno končal v enem dnevu, zdaj pa pravi, da se je le slikovito izražal.