Sodelovanje s Hrvaško je sicer, kot je v pogovoru za STA izpostavil predsednik slovenske vlade Miro Cerar, ključno pri reševanju prebežniške krize in veseli ga, da Zagreb podpira njegov predlog o okrepljenem nadzoru na makedonsko-grški meji.

Ob nastopu prebežniške krize lani jeseni je bilo sodelovanje s Hrvaško zelo težavno, a se je po Cerarjevih besedah zdaj, po nastopu nove vlade v Zagrebu, izboljšalo.

A Slovenija se bo ustrezno odzvala na namere Avstrije, da omeji pritok prebežnikov, in bo kmalu začela na podoben način stopnjevati nadzor na meji s Hrvaško, je vseeno napovedal Cerar. Slovenija namreč ne more privoliti v to, da bi se v državi naenkrat zaustavilo veliko število prebežnikov, je poudaril.

V upanju na uspešne dogovore
Prihodnji tedni bodo za reševanje prebežniške krize ključni, države severno od nas začenjajo razmišljati o tem, da bi omejile dotok prebežnikov, in to je močan razlog, da se zadeve lotimo zelo resno, je dejal. Slovenija je dolžna varovati schengensko mejo in jo učinkovito nadzirati. "To pomeni, da bomo morali v prihodnjih tednih in mesecih nadzor še okrepiti, še zlasti ker so se kapacitete držav, ki so nad nami, bistveno zmanjšale," je dejal.

"Če bomo v dogovoru z drugimi državami južno od nas solidarni in uspešni, Avstrija ne bo imela resne potrebe, da bi bistveno zaostrovala nadzor na mejah, in to je tudi namen iskanja skupne rešitve, torej da se ohrani schengen in da se ne povzročata gospodarska škoda in škoda v meddržavnih odnosih," pravi.

O reševanju prebežniške krize bodo voditelji članic Unije znova govorili prihodnji teden v Bruslju. Cerar je pred vrhom previden, si bo pa še naprej prizadeval za skupno rešitev: "Še vedno verjamem, da je mogoče, da kot EU skupaj storimo tiste korake, ki bodo pomenili uspešen nadzor na zunanjih mejah, da zaustavimo nezakonite migracije, obenem pa Evropa mora biti in je sposobna sprejeti tiste, ki dejansko potrebujejo mednarodno zaščito in pomoč."

Za okrepljen nadzor na grško-makedonski meji
Ob tem je, kot je dejal, podal predlog o okrepljenem nadzoru na makedonsko-grški meji, ki bo tudi tema pogovorov ob zasedanju Evropskega sveta.

Namen predloga je po eni strani zavarovati Zahodni Balkan pred konflikti, po drugi strani pa zmanjšati dotok nezakonitih migracij v Slovenijo in Avstrijo, je dejal in dodal, da bi na ta način Slovenija lahko učinkovito nadzirala schengensko mejo in zato ne bi bilo treba vzpostavljati mejnega nadzora severneje. "Kajti če se začnejo postavljati meje, to ni samo konec schengena, ampak je tudi element razkrajanja EU-ja, oteženo bo gospodarsko sodelovanje, pojavijo se lahko celo konflikti," je opozoril.

V Evropi je po njegovih besedah dozorela zavest o tem, da je nujno izboljšati nadzor na zunanjih mejah, hkrati pa je postalo jasno, da Evropa ne bo mogla več sprejemati nezakonito prispelih prebežnikov. "To bi ogrozilo ne samo naše sobivanje, ampak tudi njih, saj jim ne moremo zagotoviti človeškega dostojanstva," je dejal in opozoril na omejene integracijske zmožnosti evropskih držav.

Enako velja za Slovenijo, pravi, po eni strani mora varovati schengensko mejo in preprečevati nezakonite vstope migrantov, po drugi strani pa mora tistim, ki pomoč potrebujejo, pomagati. Kot je poudaril, Slovenija ostaja solidarna, zavezala se je, da bo po načelih relokacije in preselitve vzela določeno število prebežnikov. A kot je opozoril, ne bo mogla v zelo kratkem času vzeti vseh, saj je dnevno soočena z velikim številom prebežnikov v tranzitu.

Svarila pred ksenofobijo
Cerar je ob tem poudaril tudi, da se Slovenija že več mesecev spopada s prebežniško krizo, kljub temu pa se varnost v državi ni poslabšala.

Seveda se pojavljajo določene motnje na območjih ob meji, ki pa si jih vlada prizadeva sanirati, tudi z odškodninami za kmete in druge, ki so bili prizadeti zaradi postavitve ograje na meji s Hrvaško, je dejal. Je pa posvaril pred ksenofobijo. "Nikakor ne sme prevladati prepričanje, da so prebežniki avtomatično nevarni ali teroristi, veliko ljudi prihaja iz resnične stiske, nekateri v strahu za golo življenje," je dejal.

Nerazumljivo pa se mu zdi, da skušajo nekateri iz prebežniške krize nabirati politične točke, in to v času, ko je svet zaradi številnih kriz na trhlih temeljih. "Tisti, ki želijo umetno ustvariti vzdušje sovražnosti, nestrpnosti ali strahu, delajo proti državi Sloveniji in njenim državljanom, takšno spodbujanje sovražnosti pa ima samo en namen, to je politično spet spreti Slovence in jih spraviti v ideološki boj," je dejal.

Pri tem je izpostavil primer Kidričevega, kjer želi notranje ministrstvo v starem vojaškem objektu, ki je zunaj naselja, poskrbeti za začasno namestitev večjega števila prebežnikov, če bi bilo to nujno potrebno. To niti približno ne bi bila obremenitev za občino, a so se kljub temu dogajali agresivni protesti, je dejal premier.

Vlada se po njegovih besedah na nestrpnost odziva odločno in z argumenti, ne pa agresivno, "kajti če bomo spodbujali agresivnost ali celo primitivnost in laži, bomo tonili v smer, v katero smo že šli pred nekaj leti".