"Na drugi strani meje je devet taborišč, v katerih je 100.000 ljudi, tudi 35.000 novih prišlekov," je povedal novinarjem namestnik turškega premierja Yalcin Akdogan in dodal, da "za zdaj ni nobenega zbiranja beguncev na meji, nobenih večjih množic, ki bi želele prečkati mejo".

Združeni narodi in Evropska unija so pozvali Turčijo, naj v državo spusti sirske begunce, ki bežijo pred nasiljem. A Turčija, ki že gosti 2,7 milijona beguncev, pozive mednarodne skupnosti zavrača, kljub temu pa beguncem zagotavlja humanitarno pomoč. Humanitarni delavci iz različnih organizacij na ozemlju Sirije tako postavljajo že deseto begunsko taborišče. Prejšnji teden je namreč po ocenah Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) sirsko mesto Alep in njegovo okolico zaradi ofenzive sirskih vladnih sil ob pomoči ruskih vojaških letal zapustilo okoli 50.000 ljudi.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je zaradi mednarodnega pritiska besen in je celo zagrozil, da bo poslal begunce v države EU-ja. "Nihče ne bi smel učiti Turčije človečnosti," je dejal Akdogan, sicer tesen zaveznik predsednika Erdogana, in dodal, da so Turčijo v spopadanju s to človeško krizo popolnoma zapustili.

Prav zato bo ob robu vrha EU-ja prihodnji teden v Bruslju potekal še minivrh s Turčijo glede t. i. prebežniške krize, je po srečanju s poljsko premierko Beato Szydlo potrdila nemška kanclerka Angela Merkel.

Merklova pripravljena na dodatno pomoč Turčiji za begunce
Tako kot decembra lani bo srečanje potekalo tudi s turškim premierjem Ahmetom Davutoglujem, ki se bo v četrtek sešel s predsednikom komisije Jean-Claudom Junckerjem. Na minivrhu naj bi govorili o sirskih beguncih, ki bi jih lahko skupina držav EU-ja neposredno sprejela iz Turčije.

Če plačilo treh milijard evrov finančne pomoči za oskrbo beguncev na turškem ozemlju ne bo zadostovalo, bi lahko skupina držav EU-ja prostovoljno izrazila pripravljenost, da sprejme dodatne begunce, je dejala Angela Merkel in ob tem opozorila, da je treba najprej zajeziti oziroma ustaviti nezakonite migracije na mejah med Turčijo in EU-jem, še posebej čez Egejsko morje. Nemška kanclerka je poudarila, da bi bilo sprejemanje teh dodatnih beguncev prostovoljno, in ne na podlagi "stalnega porazdelitvenega mehanizma".

Cerar: Zmanjšati prehod prebežnikov skozi Slovenijo
Slovenski premier Miro Cerar je decembra lani dejal, da se Slovenija načelno strinja s skupno zavezo k preselitvi beguncev iz Turčije, s čimer bi tudi manjše sorazmerno število beguncev sprejela. A je ob tem opozoril, da je to treba izvesti v skladu z integracijskimi zmožnostmi Slovenije, prav tako pa se bo moral zmanjšati tranzit prebežnikov čez slovensko ozemlje.

Dejavno vlogo pri reševanju t. i. prebežniške krize v Evropi želi imeti tudi Poljska, ki pa ne bo privolila v obvezne kvote za sprejem prosilcev za azil.

Nemčija in Poljska želita Veliko Britanijo v EU-ju
Merklova in Szydlova sta se danes na srečanju pogovarjali še o možnosti izstopa Velike Britanije iz EU-ja, če ne bo dosežen dogovor o britanskih zahtevah za reformo EU-ja v okviru referenduma o članstvu Otoka v Uniji. Voditeljici sta poudarili, da si tako Nemčija kot Poljska želita in prizadevata, da Velika Britanija ostane v EU-ju.

Osnutek dogovora sicer vključuje zasilne zavore za omejitev socialnih prejemkov za nebritanske državljane Unije in določena varovala za države brez evra. Poljska se boji, da bo dogovor diskriminiral več sto tisoč njenih državljanov v Veliki Britaniji. Britanski premier David Cameron si želi dokončni dogovor doseči na vrhu EU-ja, ki bo v Bruslju 18. in 19. februarja, da bi lahko že junija doma izvedel referendum o članstvu v EU-ju.