Erdogan je govoril na poslovnem forumu v Ankari, kjer je poudaril, da bo Turčija do neke točke glede sirske krize potrpežljiva, a bo nato morala sprejeti potrebne ukrepe. Zatrdil je, da je predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska opozoril, da bo prišel čas, ko bo Turčija odprla svoje meje za begunce, da bodo lahko potovali v Evropo.
Pred dnevi je v javnost pricurljal zapisnik novembrskega srečanja med vodstvoma Turčije in Evropske unije - o čemer smo že poročali - ki je pokazal, da je Erdogan od Junckerja in Tuska zahteval več denarja za oskrbo beguncev. Že takrat je zagrozil, da bo v nasprotnem primeru begunce napotil proti Evropi. Erdogan je verodostojnost zapisnika danes potrdil in dejal, da Turčija tega evropskim voditeljem ni sporočila samo na novembrskem sestanku, temveč na vseh srečanjih in da to ni skrivnost. "Na naših čelih ne piše 'idiot'. Storili bomo, kar bo treba," je zatrdil.
"Tudi druge države naj odprejo meje"
Turški predsednik je bil kritičen tudi do Združenih narodov. Svetovna organizacija ima po njegovem mnenju dvojne standarde glede sirske krize. Kot je dejal, je od ZN-a neiskreno, da poziva Turčijo k odprtju mej za begunce, namesto da bi se resno lotil sirske krize. "Hinavsko je spominjati Turčijo na njene mednarodne odgovornosti," je dejal Erdogan in poudaril, da je Turčija pri sprejemu in oskrbi beguncev doslej naredila največ od vseh držav.
Erdogan je ZN pozval, naj poziv za odprtje mej za begunce naslovi še na druge svoje članice, da lahko Turčija begunce pošlje v te države.
Pred sirsko-turško mejo se je zbralo več kot deset tisoč ljudi, ki bežijo pred ofenzivo sirskih (pro)vladnih sil in ruskih letal v pokrajini Alep. Turčija, kjer je že okoli 2,7 milijona beguncev iz Sirije, množice ne želi spustiti v državo, ker da je zaradi sirskih beguncev že preobremenjena. Ankara si medtem prizadeva, da bi begunce oskrbeli na sirski strani meje.
Natove ladje plujejo v Egejsko morje
Medtem pa je poveljnik zveze Nato za Evropo Philip Breedlove na zasedanju obrambnih ministrov zavezništva v Bruslju sporočil, da Natove ladje že plujejo v Egejsko morje, kjer bodo poskušale zajeziti tihotapljenje beguncev med Grčijo in Turčijo. K sodelovanju Natovih sil pri nadzoru Egejskega morja sta v ponedeljek pozvali Nemčija in Turčija.
Nato bo pomagal z obveščevalnimi podatki
Nato bo za operacijo v Egejskem morju, ki bo najbrž trajala več let, uporabil stalno pomorsko misijo v Sredozemlju, ki je zasidrana v okolici Cipra. V njej je pet ladij iz Nemčije, Kanade, Italije, Grčije in Turčije. Po eno ladjo naj bi prispevali še Danska in Nizozemska. "Pomembno je, da se odzovemo hitro," je dejala nemška ministrica za obrambo Ursula von der Leyen. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pojasnil, da bo Nato prispeval ključne obveščevalne podatke grški in turški obalni straži ter evropski agenciji za zunanji nadzor Frontex, s katerimi bo tako tesno sodeloval.
Slovenija bi lahko ponudila ladjo Triglav
V operacijo nadzorovanja Egejskega morja se bo vključila tudi Slovenija, je povedala obrambna ministrica Andreja Katić. Na kakšen način, še ni določeno, Slovenija pa bi lahko v pomoč znova ponudila ladjo Triglav, ki že sodeluje v evropski operaciji Sophia. Kot je dejala Katićeva, bo treba vlogo Natovih sil še razdelati, a v bistvu naj bi šlo za nadzor območja, prekinitev tihotapskih poti in v primeru odkritja nezakonitih prehodov za vračanje beguncev v centre v Turčiji.
Nizozemci s policijo za mednarodne misije
Nizozemska pa bo oblikovala posebno 300-člansko ekipo obmejne policije, ki se bo sposobna hitro odzvati in bo lahko na kateri koli meji, a večinoma na območju EU-ja, katere meje so v času begunske krize pod močnim pritiskom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje