Današnji pogovori v Moskvi so trajali tri ure, iz Kremlja pa so sporočili, da so bili "konstruktivni". Med drugim sta Putin in Witkoff razpravljala o možnosti neposrednih pogovorov med Kijevim in Moskvo glede konca vojne v Ukrajini.
Pogovori so zbližali stališča Rusije in ZDA ne le glede Ukrajine, temveč tudi glede drugih vprašanj, je po koncu srečanja dejal Putinov svetovalec Jurij Ušakov. Dodal je, da se bo produktiven dialog med Washingtonom in Moskvo nadaljeval na različnih ravneh.
Witkoff se je kot posebni odposlanec predsednika ZDA Donalda Trumpa že četrtič srečal s Putinom, odkar se je Trump januarja vrnil na predsedniški položaj. Ameriški milijarder in nepremičninski mogotec igra ključno vlogo v prizadevanjih ZDA za konec vojne v Ukrajini.
Washington sicer uradno ni razkril podrobnosti svojega načrta za konec vojne v Ukrajini, vendar so ZDA po poročanju medijev med drugim predlagale zamrznitev frontne črte in priznanje ruskega nadzora nad polotokom Krim, ki ga je Rusija zasedla leta 2014.
Zelenski vztraja pri Krimu
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer ameriški predlog, po katerem bi se Ukrajina morala odpovedati petim pokrajinam, zavrnil, saj ni v skladu z ukrajinsko ustavo.
Po tem predlogu, ki so ga prejšnji teden na pogovorih v Parizu ZDA predlagale ukrajinski delegaciji, bi Ukrajina Rusiji odstopila štiri oblasti na vzhodu države, ki jih je Rusija zasegla po invaziji leta 2022, vendar jih ne nadzoruje v celoti, prav tako pa bi morala priznati rusko suverenost nad Krimom.
Trump je tudi v danes objavljenem intervjuju za revijo Time ponovil, da bo "Krim ostal ruski". "Krim bo ostal pri Rusiji. In Zelenski to razume in vsi razumejo, da je pri Rusiji že dolgo," je dejal Trump, ob tem pa krivdo za vojno pripisal Kijevu in ukrajinskim prizadevanjem za priključitev Natu.
"Mislim, da je vojno povzročilo to, da so začeli govoriti o pridružitvi Natu. Če tega ne bi načeli, bi obstajale veliko večje možnosti, da se (vojna) ne bi začela," je dejal ameriški predsednik.
Članstvo Ukrajine v zavezništvu se mu ne zdi verjetno. "Ne zdi se mi, da se bodo lahko kadar koli pridružili Natu," je povedal.
Zelenski pa medtem vztraja, da je Krim ukrajinski, ob tem je spomnil tudi na ameriško deklaracijo o Krimu iz leta 2018, ki jo je pripravil takratni Trumpov zunanji minister Mike Pompeo in ki "obsoja ruske poskuse priključitve" polotoka.
Zaradi tega sta Zelenskega napadla tako Trump kot Putin, češ da zavira mirovna pogajanja, ZDA pa so tudi zagrozile, da bodo izstopile iz nadaljnjih mirovnih pogovorov. Trump je tudi navrgel, da če Zelenski tako zelo vztraja pri Krimu, zakaj se ni zanj boril pred 11 leti.
Trump je bil po ruskem napadu na Kijev, ki je zahteval najmanj 12 smrtnih žrtev, kritičen tudi do Putina in ga pozval, naj se ustavi, češ da so takšni napadi nepotrebni.
Lavrov: Rusija pripravljena na pogovore
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je Moskva pripravljena skleniti dogovor z Ukrajino, in dodal, da je še nekaj točk, o katerih se morajo podrobneje dogovoriti.
"Pripravljeni smo skleniti dogovor, ampak so še nekatere specifične točke, o katerih se je treba podrobneje dogovoriti, in temu se posvečamo," je povedal Lavrov v intervjuju za ameriški CBS News.
Lavrov je dejal, da se pogovori premikajo v pravo smer in da se bodo nadaljevala pogajanja z Washingtonom. Ameriški predsednik je po njegovih besedah verjetno edini voditelj na svetu, ki je prepoznal potrebo po nagovarjanju temeljnih vzrokov za to situacijo, je dodal.
Kličko: Ukrajina bi se morda morala "začasno odpovedati" ozemljem
Župan Kijeva Vitalij Kličko je za BBC dejal, da se bo Ukrajina morda morala odpovedati ozemlju, če želi doseči mirovni dogovor z Rusijo. K temu Ukrajino vse bolj poziva tudi ameriški predsednik Donald Trump.
"Eden od scenarijev je, da se odpovemo ozemlju. To ni pošteno. Toda za mir – začasni mir – je to morda lahko začasna rešitev," je razložil. Kličko ob tem poudarja, da ukrajinsko ljudstvo "nikoli ne bo sprejelo ruske okupacije".
Kličko je tako eden izmed najvidnejših ukrajinskih politikov, ki je javno nakazal, da bi se morala Ukrajina za mir odpovedati ozemlju, čeprav le začasno.
Kličko in ukrajinski predsednik Zelenski sta politična nasprotnika in sta imela v preteklih letih več sporov, Kličko je predsednika tudi obtožil, da "spodkopava njegovo avtoriteto". Kljub temu je kijevski župan pred meseci, ko je Trump Zelenskega obtožil, da je "diktator", stopil ob stran predsedniku in pozval k narodni enotnosti.
Kličko je v pogovoru za BBC-jev radio dejal, da je "odgovoren za prestolnico Ukrajine", ki jo je opisal kot "srce" z vojno razrvane države. Dodal je, da bo Zelenski morda prisiljen sprejeti "slabo rešitev". Na vprašanje, ali se je o tem posvetoval s predsednikom Zelenskim, je Kličko odgovoril nikalno.
Trije mrtvi v napadu na Pavlograd
Rusija po četrtkovem napadu na Kijev, kjer je umrlo najmanj 12 ljudi, ranjenih pa je bilo 90, nadaljuje napade na Ukrajino. V napadu na mesto Pavlograd so bili ubiti trije ljudje, med njimi otrok, osem pa jih je bilo ranjenih, je v petek sporočil regionalni guverner.
"Napadalec je znova izvedel množični napad z brezpilotnimi letali," je na družbenem omrežju Telegramu sporočil Sergej Lisak, guverner Dnepropetrovske oblasti, in dodal, da je bilo nad območjem uničenih 11 brezpilotnih letalnikov.
Dodal je še, da je v mestu izbruhnilo več požarov. Dejal je, da je bilo šest ljudi hospitaliziranih, medtem ko so dva, med njimi 15-letno dekle, oskrbeli na kraju samem.
Ukrajinske letalske sile so sporočile, da je Rusija v nočnih napadih po vsej Ukrajini izstrelila 103 brezpilotna letala, ki so povzročila škodo v petih ukrajinskih oblasteh.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje