Generalni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je povedal, da je v četrtek ob 22. uri Avstrija začela izvajati ukrepe, s katerimi omejuje vstop prebežnikom, ki za mednarodno zaščito ne nameravajo zaprositi v Nemčiji ali Avstriji. Zaradi avstrijske odločitve je tudi Slovenija poostrila nadzor nad zeleno mejo in mejnimi prehodi, saj bi se zaradi omejevanja poti lahko vzpostavile ilegalne, je pojasnil Šefic.

"Novi ukrepi niso prinesli dodatnih obremenitev ali problemov," je zatrdil Šefic in dodal, da "postopki potekajo, kot so do zdaj." Najprej opravijo varnostni pregled in pregled dokumentov, popis z odvzemom prstnih odtisov, prebežnika fotografirajo, nato pa z njim opravijo pogovor, da ugotovijo, katera je njegova ciljna država. "Če bi katera od oseb zaprosila za mednarodno zaščito v Sloveniji, pa nemudoma začnemo postopek," je povedal Šefic. V Sloveniji je za mednarodno zaščito do zdaj sicer zaprosilo 158 prebežnikov, "v zadnjih dneh pa ni bilo bistvenega povečanja," je pojasnil državni sekretar.

Tako kot do zdaj prebežniki v državo vstopajo v Dobovi, zapuščajo pa jo v Šentilju in na Jesenicah.

Sodelovanje poteka dobro
Šefic je poudaril, da so delovni pogovori med avstrijsko, hrvaško in slovensko policijo potekali v četrtek: "Sodelovanje z Avstrijo je na izjemno visokem nivoju, z Republiko Hrvaško pa na operativni ravni poteka zadovoljivo." Kot je napovedal Šefic, bodo "v kolikor bo hrvaška vlada imenovana, takoj v ponedeljek pristojnega ministra povabili na srečanje, da se pogovorimo o odprtih vprašanjih v zvezi z migracijami".

Po besedah Šefica bi bilo treba za boljše obvladovanje prebežniškega toka okrepiti policijske enote v Makedoniji. Makedoncem so na pomoč že priskočili policisti iz Slovenije, Srbije, Hrvaške in Češke, svojo ekipo je v Makedonijo poslala tudi Evropska komisija.

V. d. generalnega direktorja za zadeve EU-ja David Brozina je spomnil na pismo premierja Mira Cerarja, v katerem je predstavil svojo pobudo za dodatno pomoč Grčiji in Makedoniji za lažje obvladovanje meje oziroma prebežniškega toka na balkanski poti. Pobuda je hitro dobila podporo, o njej bo beseda tekla tudi na neformalnem sestanku notranjih ministrov o prebežniški problematiki, ki bo na pobudo Slovenije na Nizozemskem potekal v ponedeljek. Prav tako naj bi se na isto temo neformalno sešli zunanji ministri.

Brozina je hkrati poudaril, da je treba "preprečiti, da bi v državah Zahodnega Balkana obtičali migranti, ki ne bi mogli ne naprej ne nazaj. To bi bilo za omenjeno območje zelo neugodno in bi morda celo destabiliziralo položaj".

Slovenija zavrnila 15 prebežnikov
Od uvedbe ukrepa sta v državo sicer prispela dva vlaka, prvi zvečer okoli 22. ure z 887 tujci, zgodaj zjutraj pa vlak z 945 tujci. Po navedbah PU-ja Novo mesto so policisti 15 tujcem, sicer državljanom Maroka, Sirije in Iraka, izdali odločbe o zavrnitvi in zoper njih odredili zadržanje.

Omenjeni prebežniki namreč niso izrazili namere, da bi zaprosili za mednarodno zaščito v Sloveniji, Avstriji ali Nemčiji. Policisti so glede zavrnitve obvestili hrvaške varnostne organe, po poročanju novinarja Televizije Slovenija Gorana Rovana pa je Hrvaška sprejela vseh 15 prebežnikov.

Avstrija zavrnjenih prebežnikov ne bo več sprejemala
Avstrija je v četrtek zavrnila 19 prebežnikov, ki jih je po ponovnem popisu in postopku registracije sprejela. Danes je severna soseda, po besedah Šefica, zavrnila še 22 prebežnikov, ki so trenutno nastanjeni v Centru za tujce v Postojni.

Prebežnike že ob popisu opozorijo, da je pomembno, da se v Sloveniji odločijo, kje bodo zaprosili za azil, saj jih Avstrija od četrtka naprej v primeru, da pri njih navedejo drugo državo, zavrne in ne dovoli ponovnega postopka vstopa, je pojasnil Šefic.

Prebežniki, ki jih bo Avstrija zavrnila, bodo šli v sistem vračanja in se torej ne bodo mogli znova vrniti v Avstrijo. Slovenija, pravi Šefic, bo v takšnih primerih prebežnika poskusila vrniti državi, iz katere je prišel, če ga država ne bo sprejela, ga bo poskusila vrniti v matično državo, če tudi to ne bo mogoče, pa je "stvar ocene naše države, kako bo ravnala naprej. Oseba lahko naknadno zaprosi za mednarodno zaščito pri nas".

Kurz: Obstaja jasen načrt, kako uveljaviti zgornjo mejo za prebežnike
Na temo begunske krize pa odmeva izjava avstrijskega zunanjega ministra Sebastiana Kurza, ki je dejal, da si vsi prizadevajo za evropsko rešitev begunske krize, dokler skupne rešitve ni, pa je vsaka država prisiljena sprejemati nacionalne ukrepe. "To pomeni od določenega števila odložiti prošnje za azil. Ali pa bodo ljudje, ki iz Slovenije prihajajo k nam, zavrnjeni, ker bi po dublinskih pravilih lahko prošnjo vložili že tam," je povedal za časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung.

Dunaj je v sredo določil zgornjo mejo za prosilce za azil, ki jih Avstrija še lahko sprejme, to je letos 37.500, do sredine leta 2019 pa skupno 127.500. Avstrijski kancler Werner Faymann je zatem poudaril, da gre za okvirno vrednost, povedal pa je tudi, da so dva strokovnjaka zaprosili za izvedensko mnenje o tem, kakšne so možnosti v primeru prekoračitve te zgornje meje.

Kurz je v pogovoru še dodal, da si vsi prizadevajo za evropsko rešitev begunskega vprašanja: "A dokler te ni, smo prisiljeni sprejemati nacionalne ukrepe. Vsaka država vidi zase drugačno mejo preobremenitve." Avstrijski zunanji minister je mnenja, da tudi vojni begunci svoje prošnje za azil iz ekonomskih razlogov vlagajo v Avstriji, Nemčiji ali Švedski. To je s človeške plati po besedah Kurza mogoče stoodstotno razumeti, ne bo pa mogoče, da bi vsi, ki prihajajo v Evropo, številne varne države le prečkali in si izbrali državo, v kateri bodo vložili prošnjo za azil. Spomnil je, da je odločitev Dunaja že sprožila določen učinek domin na zahodnobalkanski poti: "Mislim, da bi lahko imeli posamični nacionalni ukrepi, v katere smo prisiljeni, celo pozitiven učinek v smeri evropske rešitve. Zdaj se bo v Evropi okrepil pritisk, da se najde skupna rešitev."