Ker se v petek uradno začne predvolilna kampanja, začne pa teči tudi 30-dnevni rok za volilna opravila, je bilo sicer pričakovati, da bo ustavno sodišče danes o pobudah tudi odločilo. Četrtek je tudi zadnji dan, ko lahko volivci, ki bodo med predčasnim glasovanjem in na dan volitev 13. julija na dopustu in želijo glasovati po pošti, sporočijo svoj začasni naslov Državni volilni komisiji. Rok se izteče 12. junija ob polnoči.

Pobudniki so prepričani, da so v odloku zapisane razpustitev DZ-ja s 1. junijem in volitve 13. julija v nasprotju s 1., 3., 43. in 44. členom ustave. Kot razlog navajajo, da je julij čas šolskih počitnic in poletnih dopustov. S tem je po njihovem mnenju kršena volilna pravica volivcev, saj bodo zadnji trije tedni predvolilne kampanje potekali v tem času.

Tri pobude glede volitev
Prvo so vložili Krščanski socialisti Slovenije s predsednikom Andrejem Magajno skupaj z Društvom davkoplačevalci se ne damo s predsednikom Vilijem Kovačičem. Drugo je vložila skupina državljanov s prvopodpisano Spomenko Hribar, tretjo pa nepovezani poslanec Ivan Vogrin.

Obravnavali le pobudo s prvopodpisano Spomenko Hribar
Ustavno sodišče je od treh pobud vsebinsko obravnavalo le pobudo skupine državljanov s prvopodpisano Spomenko Hribar, a je tudi to zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče namreč opozarja na rok iz ustave, ki določa, da se nov državni zbor izvoli najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega. "Navedeno pomeni, da je že ustavodajalec sam določil rok, ki je za predsednika republike zavezujoč," je zapisalo sodišče.

"Najpozneje dva meseca" ne omogoča druge razlage
Dodalo je, da izrecno besedilo ustavne določbe "najpozneje dva meseca" ne omogoča drugačne razlage. Gre za "pravno pravilo, ki je jasno in nedvoumno" in ga ni mogoče razlagati drugače, kot da se volilni dan v primeru razpusta DZ-ja lahko določi samo znotraj dvomesečnega roka.

Ustavnemu sodišču se zato ni bilo treba opredeljevati do tega, ali določitev volilnega dne na drugo julijsko nedeljo pomeni le način uresničevanja volilne pravice ali gre že poseg vanjo, so na sodišču še zapisali v obrazložitvi. Tudi če bi šlo za poseg, je glede na tretji odstavek 15. člena ustave tak poseg dopusten v primerih, ki jih določa ustava, še piše v obrazložitvi.

Pahor: Sodišče potrdilo, da je moj odlok ustaven
Odločitev ustavnega sodišča je komentiral tudi predsednik republike Borut Pahor, ki ugotavlja, da je sodišče soglasno presodilo, da je njegov odlok o razpustitvi državnega zbora in razpisu predčasnih volitev skladen z ustavnim redom. "Odločitev ima vsaj dvojen pomen. Prvič, odpravlja dvom o ustavnosti moje odločitve. In drugič, v skladu z mojo presojo in presojo DZ-ja, da so v nastalih razmerah najboljša od mogočih rešitev predčasne volitve, se Sloveniji obeta, da bo imela novo vlado že sredi septembra," je še dejal.

Predsednik še meni, da je s sklepom ustavnega sodišča, ki je omogočilo volitve 13. julija, okrepljeno upanje, da bomo politično, gospodarsko in socialno dokončno okrevali. "Dejstvo, da bomo dobili vlado kmalu po poletnih počitnicah, nam sme vzbujati nekaj upanja, da bomo končno gospodar svoje usode," je še dejal.

O Janševi pritožbi sodniki še niso odločili
Glede pritožbe Janeza Janše zoper sodbo v zadevi Patria ustavni sodniki še niso sprejeli odločitve, je sporočil generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad. Predsednik SDS-a pritožbe na razsodbo ljubljanskega višjega sodišča v zadevi Patria ni vložil na vrhovno, temveč jo je njegov odvetnik Franci Matoz vložil na ustavno sodišče. Ni znano, ali je v pritožbi tudi zahteva za odlog začetka prestajanje kazni in ali bo sodišče o njej o tudi že odločalo.

Janša je bil obsojen na dveletno zaporno kazen, poziv na njeno prestajanje pa je objavil na Twitterju. Iz njega izhaja, da bi se moral na Dobu zglasiti 20. junija.