Delo vlade kot uspešno ocenjuje 28,4 odstotka vprašanih, SMC pa bi volilo 8,5 odstotka, je pokazala februarska anketa Vox populi. Da bi volili SDS, se je v januarskem merjenju izreklo 17,8 odstotka vprašanih, medtem ko se jih je za SMC takrat izreklo 11,5 odstotka.

SMC je tokrat tako rekoč izenačen s SD-jem, ki bi ga februarja volilo 8,3 odstotka vprašanih, kar je približno toliko kot januarja (8,5 odstotka). ZL-ju na četrtem mestu je podpora z januarskih 6,6 odstotka padla na 5,3 odstotka.

Sledita DeSUS s 3,8-odstotno podporo in NSi s 3,2-odstotno - obema je podpora nekoliko upadla. ZaAB, ki bi ga volilo 0,2 odstotka vprašanjih, bi z 1,6 odstotka prehitel tudi zunajparlamentarni SLS.

V tokratni anketi delo vlade kot neuspešno ocenjuje 69,4 odstotka vprašanih, kar je nekoliko več kot v januarski, ko je vlado kot neuspešno ocenilo 67,3 odstotka, nekoliko več kot februarja pa je bilo tistih, ki so delo vlade ocenili kot uspešno (29,2 odstotka).

Pahor ostaja najbolj priljubljen
Na vrhu lestvice najpriljubljenejših politikov ostaja predsednik države Borut Pahor. Sprememb ni niti na drugem in tretjem mestu, kjer ostajata evropska komisarka iz vrst SMC-ja Violeta Bulc in evropska poslanka iz vrst SD-ja Tanja Fajon. Sledijo evropski poslanec Lojze Peterle ter predsednika NSi-ja in SD-ja, Ljudmila Novak in Dejan Židan. Sedmi je premier Miro Cerar.

Anketirance so spraševali tudi, katerega politika iz obdobja po osamosvojitvi najbolj cenijo. Najvišje sta se uvrstila Janez Drnovšek (18,4 odstotka) in Janez Janša (18,3 odstotka). Na tretjem mestu je Borut Pahor (13,1 odstotka) in Milan Kučan (11,4 odstotka).

Telefonsko anketo je za Televizijo Slovenija in Dnevnik agencija Ninamedia opravila med 16. in 18. februarjem na vzorcu 700 anketiranih.

Cerar: Padec podpore nekaj povsem običajnega
Ker se škarje med dvema največjima strankama razpirajo, SDS gre navzgor in SMC navzdol, so na TV Slovenija za komentar vprašali predsednika stranke in vlade Mira Cerarja.

Zakaj takšen padec podpore največji vladni stranki? Premier suvereno - padec podpore vladi in vladnim strankam je nekaj povsem običajnega, pogovor s premierjem povzema Saša Kranjc.

"Če in ko bo prišla vsa, prava informacija ljudi, ko se bo videlo, kaj vlada dela, zato pa je potrebno nekaj časa, da se vidijo učinki, potem bo zadeva in slika popolnoma druga," je prepričan premier.

Bi lahko podpora vladi padala tudi zaradi razvpitih menjav v državnih podjetjih? Premier trdi, vlada nepotrebnih kadrovskih zamenjav ni izvedla. "Seveda pa ne morete pričakovati sprememb v družbi, če ne bomo tu in tam zamenjali tistih, ki ne delajo dobro oziroma ki so odgovorni za stvari, ki so bile v preteklosti slabe," pojasnjuje Cerar.

Precej razburjenja je v javnosti povzročila tudi podpora največje vladne stranke ukinitvi tako imenovanega Lahovnikovega zakona. Ta je pred leti omejil plače vodilnih v vladnih podjetjih. Cerar pravi - dobre menedžerje moramo dobro plačati: "Seveda pa ne kar povprek. Mi nismo za to, torej Stranka modernega centra, da bi to kar povprek naredili. Se moramo pa nekaj vprašati - od kod pa bo denar za pokojnine, za socialno pomoč, ki si ga vsi v tej vladi želimo dati ljudem, če ne bomo imeli uspešnih podjetij?"

Zlorabe naj bi preprečevala jasna strategija za upravljanje državnega premoženja. "Imamo strategijo, jasne kriterije, koliko je treba narediti v enem letu, kakšni naj bodo donosi. In jaz mislim, da smo prišli do točke, ko lahko na nekaterih mestih morda sprostimo nagrajevanja v prid večje stimulacije najboljšim," meni Cerar.

Najboljši pa so tisti, ki ustvarjajo nova delovna mesta ter povečujejo konkurenčnost in družbeni dohodek, je še dejal premier.