Na vrhu lestvice strank ostaja SMC, ki jo podpira 16,3 odstotka vprašanih. Podpora SMC-ju se je glede na september povečala za skoraj eno odstotno točko, vendar pa je nekaj prednosti pred drugouvrščenim SDS-om izgubila. SDS bi volilo 15,9 odstotka vprašanih. Pred mesecem bi zanjo volilo 14,1 odstotka vprašanih.

Tretji na lestvici je SD, ki bi ga volilo 8,5 odstotka vprašanih (septembra 6,3 odstotka). Sledijo ZL s 7,4 odstotka (septembra 6,2), DeSUS s 5,9 odstotka (septembra 5,1), NSi s 4,5 odstotka (septembra 4,2). Po anketi 21,7 odstotka vprašanih ne ve, kako bi volili (septembra 25,7 odstotka), 17,4 pa jih ne bi odšlo na volitve (septembra 18,9 odstotka).

Ob upoštevanju zgolj opredeljenih anketirancev, teh je slabih 61 odstotkov, bi SMC in SDS dobila vsaka po 24 poslanskih sedežev, SD 13, ZL 11, DeSUS devet in NSi sedem.

Glede na mesec september se je povečalo število tistih, ki delo vlade ocenjujejo kot neuspešno. Pretekli mesec je bilo takšnih 57,6 odstotka vprašanih, ta mesec pa 60,7 odstotka.

Javnost na strani vlade
Javnost je v zgodbi o prejemkih vodilnih menedžerjev DUTB-ja bistveno bolj na strani vlade kot pa na strani razrešenih oziroma odpoklicanih švedskih direktorjev. 39,3 odstotka anketirancev je odgovorilo, da verjame vladi, medtem ko sta Lars Nyberg in Torbjörn Mansson prepričala le 17,2 odstotka vprašanih. Visok, 38,3 odstotka, je tudi delež tistih, ki ne verjamejo niti vladi niti zdaj že nekdanjima članoma upravnega odbora slabe banke, za odgovor ne vem pa se je odločilo samo 5,3 odstotka vprašanih.

Med politiki je še naprej najbolj priljubljen predsednik republike Borut Pahor, ki mu sledijo premier Miro Cerar, evropska poslanka Tanja Fajon, evropska komisarka Violeta Bulc in finančni minister Dušan Mramor.

Telefonsko anketo Vox populi je med 13. in 14. oktobrom za Dnevnik in TV Slovenija izvedla agencija Ninamedia na vzorcu 700 oseb.