Za vknjižbo 100.000 evrov vredne nepremičnine v zemljiško knjigo danes odštejete med 219 in 264 evri. Višji znesek plačate, če vknjižbo vložite s pomočjo notarja, ki vam bo za storitev računal 44 evrov. Cena storitve bi tudi po uveljavitvi novosti, ki jih predlaga ministrstvo za pravosodje, ostala enaka, nižje pa bi bile sodne takse, zato bi bilo za vknjižbo treba odšteti 207 evrov. Državljani pa vknjižbe sami ne bodo več mogli opraviti, je za TV Slovenija poročala Petra Bezjak.

Novostim pa nasprotujejo na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer menijo, da ministrstvo v prvi vrsti skuša zagotoviti zaslužek notarjem. Podobno menijo tudi nekateri nepremičninski agenti. Generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič je tako prepričan, da zakon neutemeljeno favorizira in monopolizira dejavnost notarjev, obenem pa onemogoča, da bi vpise lahko opravljale pooblaščene gospodarske družbe in agencije.

Ministrstvo: Notarji že zdaj opravijo večino vpisov
Na pravosodnem ministrstvu odgovarjajo, da o dodatnih zaslužkih notarjev ni vredno govoriti, saj že zdaj opravijo 95 odstotkov vpisov, državljani pa običajno oddajo nepopolne vloge.

Predlagane novosti pa naj bi prinesle tudi hitrejši vpis v zemljiško knjigo, saj naj bi bile vknjižbe namesto v letu in pol opravljene v nekaj dneh. Marjana Tičar Bešter, predsednica notarske zbornice, v zvezi s tem pojasnjuje, da bo vse predloge sprejemal centralni računalnik, od tam pa bodo poslani na tista sodišča, ki niso obremenjena z zaostanki.

Notarji bodo po novem hranili tudi izvirnike listin, s čimer se bodo znižali stroški hrambe na sodiščih.