Po njihovem mnenju vsi resni razmisleki in mnogi argumenti utemeljujejo podporo arbitražnemu sporazumu na referendumu. Ocenjujejo, da se je razprava proti arbitražnemu sporazumu začela graditi na novih nevarnih nacionalističnih čustvih, ob tem pa je očitno, da stranke opozicije vprašanja zunanje politike brezvestno zlorabljajo za svoje notranjepolitične ambicije.

Predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn je ob tem opozoril na sredino razpravo v DZ-ju, ko se je po njegovih besedah pokazalo, da pri nasprotnikih arbitražnega sporazuma ne gre samo za "politično retoriko kar tako, pač pa za politiko, ki se dogaja na način kršenja najosnovnejših moralnih pravil".

"Prepričal me je poslanec, ki nasprotnike referenduma zmerja z veleizdajalci"
Po mnenju nekdanje evropske poslanke Mojce Drčar Murko je arbitražni sporazum priložnost, da Slovenija in Hrvaška končata dolgoleten neproduktiven spor o meji, ki je do zdaj hromil medsosedske odnose. Profesor mednarodnega prava na FDV-ju Bojko Bučar je ob tem znova dejal, da Slovenija z arbitražnim sporazumom ne more izgubiti ničesar, nasprotovanje sporazumu pa je po njegovem iracionalno. Nekdanji ustavni sodnik Ivan Kristan je poudaril, da arbitražni sporazum z ustavnopravnega vidika ni sporen, skrb vzbujajoče pa je, da se pojavlja ogromno iracionalnih idej, operira pa se z argumenti, ki niso stvarni in vplivajo na domoljubna čustva ljudi.

Sociolog Jože Vogrinc je dolgo mislil, da se referenduma ne bo udeležil, a si je premislil in bo glasoval za. Tako se je odločil zaradi "poslanca, ki tiste, ki so nasprotnega prepričanja, pa četudi gre za ljudi z najvišjo družbeno, politično in znanstveno avtoriteto, zmerja z veleizdajalci".