Prostovoljci Rdečega križa, ki kruh in pekovske izdelke ponujajo na stojnicah po 22 krajih Slovenije, niso sami. Akcija Drobtinica je namreč mednarodnega značaja in pri nas poteka dvanajsto leto zapored, namenjena pa je ozaveščanju o nezadostni in nepravilni prehrani otrok - pa tudi spodbujanju čuta za solidarnost z ljudmi v stiski.
100 stojnic bo v mestnih središčih in pred nakupovalnimi središči po vsej državi stalo do 26. oktobra. Zbrani prostovoljni prispevki bodo namenjeni plačilu toplih obrokov za socialno ogrožene šoloobvezne otroke v okoljih, kjer bo kampanja potekala. Lani so tako zbrali 36.000 evrov in jih namenili otrokom v okviru 80 osnovnih šol.
Ukinjena subvencija za šolsko malico
To je še posebej pomembno v času krize, saj je vlada z zakonom za uravnoteženje javnih financ ukinila subvencijo za šolsko malico. Slaba štiri leta je namreč država za vsak tak obrok prispevala pol evra, šolarji (oz. njihovi starši) pa 30 centov. Subvencijo je sicer vlada ohranila za otroke iz socialno ogroženih družin, ki bodo malico prejemali brezplačno.
"Spodnji srednji razred je tisti, ki ta trenutek ostaja v tej družbi popolnoma prezrt, tudi kar zadeva socialne transferje. Ne bodo zmogli plačila malice in še več otrok bo lačnih. Jaz sem pravzaprav prej bila zelo vesela, da se začne šolsko leto, ki otrokom omogoči vsaj en topel obrok v dnevu, ker v celotnem letu zaznavamo stisko in ugotavljamo lakoto med otroki. Zdaj pa je ta ukrep, da bodo sofinancirali le res tistim [socialno] najnižjim. Kaj pa drugi? Mislim, da je krivično od te družbe, da tako razslojuje otroke. Kako lahko nekdo v šoli gleda otroka, ki gre mimo jedilnice skoraj jokajoč, zato ker je lačen in nima prehrane, ker je starši ne zmorejo plačati," je sicer ta ukrep nedavno v intervjuju za Val 202 komentirala Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine.

V 10 letih podvojeni izdatki za izobraževanje
Študentska organizacija Slovenije je sicer pred kratkim postregla s podatkom, da so se izdatki, ki jih gospodinjstva namenjajo izobraževanju, v zadnjih desetih letih podvojili.

V Kranju močan porast prošenj za obrok
Center za socialno delo v Kranju je v času krize, ko je vse več socialno ogroženih, opazil močan porast števila prošenj za brezplačen dnevni topel obrok v razdelilnici hrane. Zapletlo pa se je pri financiranju. Center je namreč občino zaprosil za povečano število napotnic za obroke, občina pa razmišlja, da bi uporabniki vsak mesec za to nekaj plačali.

V čakalni vrsti so cele družine
Kot je povedala Mateja Prosen iz CSU-ja, so omejeni s 60 napotnicami, a jim vseeno dnevno uspe razdeliti dnevni obrok med 70 do 80 ljudem. "Vendar bi tudi s povečanjem števila napotnic težko zadostili povpraševanju," opozarja Prosenova. Ves čas imajo pripravljeno čakalno vrsto za napotnice, v kateri so cele družine. Napotnice pa se le redko sprostijo, saj po hrano prihajajo dolgoletni uporabniki, med njimi številni brezdomci.

Vse več upokojencev tik nad mejo
Poleg tega je vse več upokojencev, ki le za malenkost presegajo cenzus za pridobitev napotnice za razdelilnico hrane in jim tako brezplačen obrok ne pripada. Cenzus je postavljen na 52 odstotkih minimalne plače, kar je okrog 300 evrov, številni upokojenci pa imajo le za nekaj deset evrov višje prihodke. "Velikokrat mi je težko pri srcu, ko moram prosilca zavrniti," priznava Prosenova.

Občina: Plačajo naj 9 evrov mesečno
Medtem kranjska mestna občina razmišlja, da bi drugače uredila razdeljevanje hrane, in sicer da topli obroki ne bi bili več brezplačni, temveč bi morali uporabniki za vsakodnevni obrok, ki stane 1,92 evra, odšteti devet evrov na mesec. Uporabniki so prejemniki denarne socialne pomoči, ki se je letos povečala z 220 na 260 evrov, in ta denarna pomoč je namenjena tudi prehrani, pojasnjujejo na občini.

"Več spoštovanja in boljši odnos do obrokov"
Menijo, da bo z minimalnim prispevkom prišlo še do večjega spoštovanja in odgovornejšega odnosa do obrokov hrane. "Če bomo videli, da se v praksi ne obnese, bomo preučili možnost ponovno brezplačnega obroka," so sporočili z občine, ki je ta predlog vključila v odlok o zagotavljanju socialnovarstvenih dejavnosti, ki ga mora sprejeti še mestni svet.