Prepričan je, da se pozna, da smo vsi v Evropski uniji, da je Slovenija spoštovana in ekonomsko uspešna država. Pri tem pa priznava, da se v zadnjem obdobju pojavljajo težave v odnosu do manjšin tako na Madžarskem kot tudi v Avstriji in Italiji. Kljub temu je treba zaradi napredka v zadnjih desetletjih v prihodnost po njegovem mnenju gledati z optimizmom.

"V zagovor Madžarom, da tudi sami živijo slabo"
V Porabju se zmanjšuje financiranje, ki je bilo že do zdaj skromno, pravi Žekš. "V zagovor Madžarom v tem delu, kjer je slovenska manjšina, pa je, da so tudi Madžari, ki tam živijo, revni. To je del, kjer je bila železna zavesa. Tam je, če malo pretiravam, kot da bi šli 50 let nazaj," dodaja.

Kljub temu imajo po Žekševih besedah Madžari zakon za manjšine, ki navaja, da zanje skrbi lokalna skupnost - če je revna, pa ne more. Minister zato poudarja, da je edino, kar lahko Slovenija na tem področju stori, da madžarski vladi pove, "da to ni prav, da to utegne poslabšati odnose".

"Težave v Italiji rešujemo prek najvišjih stikov"
Na vprašanje, ali je urad vlade za zamejce in Slovence po svetu, ki ga vodi, že kako posredoval glede na razmere v Italiji, kjer se slovenski manjšini jemlje denar za šolstvo, organizacije, medije, je odgovoril, da se trenutno tam slabo piše predvsem slovenskim organizacijam. Ob tem je pojasnil, da skušajo sredstva zanje zagotoviti prek najvišjih stikov na državni ravni. Dvojezično šolstvo, ki se bo tudi spopadalo z vprašanjem financiranja, bo na vrsto prišlo jeseni.

"V Avstriji zaradi volitev še nismo posredovali"
Kaj pa Slovenci v Avstriji? Žekš pravi, da se vprašanja dvojezičnosti, ki že dolgo dviguje prah na avstrijskem Koroškem, še ni lotil, saj bodo 1. marca tam volitve na deželni in občinski ravni. "Zdi se nam bolje stvari pustiti pri miru, da se ne bi odnosa do manjšine vpletli v predvolilni boj, ker bi to lahko imelo slabe posledice," je utemeljil.

"Sosede so nas dolgo gledale kot nerazvite barbare"
Ministra smo povprašali še, kaj je mislil s svojimi nedavnimi besedami, da države, ki nas obkrožajo in ki zadnje čase bolj slabo skrbijo za slovenske manjšine, še niso prišle do razumevanja lastne zgodovine. "Te sosednje države so na vso povojno zgodovino gledale kot neki manj razviti, barbarski, komunistični del Evrope. To ni res, takrat smo bili kar razviti, izobraženi. Kot dokaz, da smo bili barbarski, se uporabljajo neki povojni dogodki, ki jih vsi obžalujemo, ampak ki so bili posledica prejšnjih dogodkov, ko je bil nedvomno nekdo drug barbarski in nekulturen. To bi morali v skupnem sklopu pogledati - mi in oni in bi videli, da smo oboji ljudje, ki imamo dobre in slabe lastnosti, smo obenem pošteni ter pokvarjeni," je sklenil.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si