Izračuni dohodkov družine z dijakom pred uveljavitvijo zakona in po uveljavitvi zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev po podatkih ministrstva kažejo, da se bo kljub ukinitvi štipendije za otroke do 18. leta starosti skupni dohodek družine zaradi zvišanja drugih transferjev v večini primerov povečal. Foto: BoBo
Izračuni dohodkov družine z dijakom pred uveljavitvijo zakona in po uveljavitvi zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev po podatkih ministrstva kažejo, da se bo kljub ukinitvi štipendije za otroke do 18. leta starosti skupni dohodek družine zaradi zvišanja drugih transferjev v večini primerov povečal. Foto: BoBo
Dijaki
Prvič lahko vložijo vlogo za državno štipendijo kadar koli, tisti, ki jo že prejemajo, pa se morajo držati rokov. Foto: BoBo

Na spletnih straneh ministrstva za delo in javnega sklada za štipendije sta objavljena javna poziva za dodelitev državnih in Zoisovih štipendij, ki dijakom in študentom omogočata, da podajo vlogo za pridobitev katere izmed teh štipendij. Čeprav je v zadnjem času veliko govora o spremembah na področju štipendiranja, pa te septembra še ne bodo začele veljati. Zakon o štipendiranju je namreč še v državnem zboru, ki naj bi ga sprejel do konca tega leta, kar pomeni, da bi začel veljati septembra 2012. Se pa z novim letom spreminjajo stvari na področju državnih štipendij, saj začne veljati zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Mladoletnim bo državna štipendija mirovala
Ta namreč spreminja razporejanje socialnih transferjev tako, da mladoletni dijaki državnih štipendij ne bodo dobivali, povečali pa se bodo otroški dodatek in drugi socialni prejemki socialno ogroženi družini. V praksi to pomeni, da bo dijakom, ki bodo septembra pridobili državno štipendijo, a januarja še ne bodo polnoletni, štipendija z novim letom mirovala, dokler ne dopolnijo 18 let. Tisti dijaki, ki pa bodo januarja že dosegli polnoletnost, pa morajo vložiti novo vlogo za pridobitev štipendije. Lahko se bodo tudi odločili, ali želijo prejemati štipendijo po starem ali novem zakonu - odvisno od tega, kaj bo ugodneje za njihovo družino.

Na ministrstvu za delo posebej poudarjajo, da se te spremembe nanašajo le na državne štipendije, medtem ko bodo Zoisove, kadrovske in druge štipendije mladoletnim dijakom še naprej dostopne. Po besedah generalnega direktorja direktorata za socialne zadeve Davorja Dominikuša pa se z ukinitvijo državnih štipendij za mladoletne družinam finančno stanje ne bo poslabšalo, saj se bodo zvišali drugi transferji.

Zvišujejo se drugi socialni prejemki
Sicer pa so želeli z novim zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki med drugim zvišuje znesek za prejemnike denarne socialne pomoči z 229 na 288 evrov, doseči predvsem večjo aktivnost brezposelnih staršev. "Starši lahko dodatno dobijo nekaj sredstev, že če se vključijo v aktivno iskanje zaposlitve," pravi Dominikuš. Tako skušajo preprečiti, da bi se ljudje zanašali le na socialne prejemke, ampak da bi si dejavno prizadevali za zaposlitev ter s tem boljši socialni položaj.

Z januarjem se bo prav tako dvignil cenzus za pridobitev državne štipendije polnoletnih dijakov in študentov na 630 evrov neto na družinskega člana. Vsi, ki s septembrom ne bodo dobili državne štipendije, ker presegajo "stari" cenzus, lahko zato januarja znova dajo vlogo. Prav tako zvišujejo subvencijo za prevoz.

Kaj bi prinesel nov zakon?
Če bodo poslanci sprejeli nov zakon o štipendiranju, pa bodo štipendisti prejeli še druge dodatke, zagotavlja vodja sektorja za vseživljenjsko učenje in štipendiranje Irena Kuntarič Hribar, kot so višji dodatek za izobraževanje zunaj stalnega bivališča, dodatek za uspeh in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami. Prav tako bi bilo mogoče prejemanje več štipendij hkrati - državne štipendije pa bi se začele nižati, če bi štipendist z drugimi štipendijskimi prejemki presegel 400 evrov. Ti zneski so po njenih besedah usklajeni tudi s Študentsko organizacijo Slovenije.

Spreminjajo tudi področje kadrovskih štipendij, saj so ugotovili, da se dijaki in študenti zanje ne odločajo, saj jih obvezujejo k poznejši zaposlitvi pri štipenditorju. Zato bi po novem bilo dovoljeno, da štipendist in štipenditor pogodbo po enem letu prekineta brez nadaljnjih medsebojnih obveznosti. Država bo tudi sofinancirala kadrovske štipendije, ki ne bodo smele biti nižje od 100 evrov. To področje je prizadela tudi gospodarska kriza, zato bi z novim zakonom uvedli še štipendije za deficitarne poklice.

Za Zoisovo štipendijo ne bo bistvena le ocena
Spremembe se obetajo še Zoisovim štipendijam, kjer bodo novi štipendisti morali izpolnjevati več različnih kriterijev, saj Kuntarič Hribarjeva izpostavlja, da bi radi tudi tako krepili talent, nadarjenost in storilnost dijakov ter študentov. Sicer pa bodo to področje v prihodnje prestavili pod okrilje ministrstva za šolstvo ali ministrstva za visoko šolstvo.