"Novica o tem, da bo slovenska vlada v naslednjih dveh letih namenila več kot 30 milijonov evrov za orožje in vojaško opremo, ki jih proizvaja Izrael oziroma z njim povezana vojaška industrija, razumemo kot eno najbolj jasnih sporočil slovenske vlade Izraelu do zdaj," je v izjavi pred obrambnim ministrstvom dejala Barbara Vodopivec iz Gibanja za pravice Palestincev.

Opozorila je, da je Slovenija v petih letih do leta 2023 za uvoženo orožje in vojaško opremo Izraelu v povprečju nakazala več kot 370 tisoč evrov letno. "30 milijonov evrov v naslednjih dveh letih predstavlja več desetkratno povečanje," je dodala in opozorila, da je teh 30 milijonov evrov "glasnejših in konkretnejših od vse zaskrbljenosti in pozivov Izraelu, naj spoštuje človekove pravice in mednarodno pravo".

"Tudi če ima slovenska vojska dolgoročne in srednjeročne programe svoje izgradnje in opremljanja, bi jih zaradi izraelskega genocida in mednarodnopravnih obveznosti Slovenija morala premisliti na novo," je prepričana Vodopivec. "In tudi če nakupi vlade Roberta Goloba sledijo racionalnosti porabe javnih sredstev, ne more biti nobena ponudba takšna, da bi upravičila normaliziranje in podpiranje genocida ter izvajanje sistematičnih mednarodnih hudodelstev," je poudarila.

"Vlada Roberta Goloba sporoča Izraelu, da se izvajanje genocida in mednarodnih hudodelstev izplača," je še dejala predstavnica Gibanja za pravice Palestincev, ki opozarja, da "slovenska vojska in država torej še naprej trgujeta in sodelujeta z Izraelom, čeprav ta ne spoštuje mednarodnega humanitarnega prava, resolucij generalne skupščine Združenih narodov, odločitev Meddržavnega sodišča ali zahtev svetovne civilne družbe".

Poziv k takojšnji uvedbi embarga

"Z nadaljevanjem nakupov orožja in vojaške opreme, povezane z izraelsko vojaško industrijo, Slovenija postaja oziroma ostaja sofinancerka izraelskih kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava, profiterka mednarodnih hudodelstev, ki jih Izrael izvršuje na okupiranih palestinskih ozemljih, in kolaborantka pri hudodelstvih v Gazi, v kateri jim je državno sodišče prepoznalo genocid," je pred obrambnim ministrstvom opozorila Vodopivec.

Sorodna novica Mors: Slovenija v Izraelu od začetka vojne v Gazi ne kupuje orožja in vojaške opreme

Od slovenske vlade in ministrstva za obrambo zato v pozivu, ki so ga podpisali v Gibanju za pravice Palestincev, Mirovnem inštitutu, organizaciji Amnesty International, Zavodu za kulturo raznolikosti Open, društvu Humanitas, Društvu organizacija za participatorno družbo in Pekarni Magdalenske mreže Maribor, zahtevajo sprejetje popolnega embarga na vsa vojaška in varnostna sodelovanja ter trgovanja z Izraelom in izraelsko vojaško-varnostno industrijo. Poziv so predali tudi ministrstvu za obrambo.

Embargo bi bil sicer po oceni nevladnih organizacij skladen tudi z odločitvama Meddržavnega sodišča iz januarja in julija 2024 o izraelskih kršitvah mednarodnega prava v Gazi in na celotnih okupiranih palestinskih ozemljih. "Tudi naloga za aretacijo, ki ju je izdalo Mednarodno kazensko sodišče zoper vodilna izraelska politika, potrjujeta, da Izrael izvršuje najhujša mednarodna hudodelstva," so poudarili podpisniki poziva.

Nevladniki opozarjajo, da "besede niso dovolj"

Iztok Šori iz Mirovnega inštituta je ob tem v izjavi za javnost navedel 124. člen slovenske ustave, "ki določa, da mora država zagotavljati varnost na podlagi mirovne politike ter kulture miru in nenasilja". Opozoril je, da kljub temu "trenutna vlada tem vrednotam ne sledi, saj nakupi orožja, sklepanja zavezništev z državami, ki podpirajo vojaške rešitve, in pasivnost ob oboroženih konfliktih niso skladni z duhom ustave".

Vlado je Šori pozval, naj "sredstva preusmeri iz vojaškega proračuna v humanitarne in razvojne projekte, vodi aktivno mirovno diplomacijo, naslavlja vzroke konfliktov, poveča humanitarno pomoč državam v krizi ter okrepi podporo beguncem in žrtvam vojn" ter naj v izobraževalne programe vključi vzgojo za mir in nenasilno reševanje konfliktov.

Nataša Posel iz Amnesty International Slovenije pa je opozorila, "da mednarodno humanitarno pravo vsem državam prepoveduje transferje orožja stranem v oboroženih konfliktih, če obstaja jasno tveganje, da bo to orožje prispevalo k zagrešitvi vojnih zločinov". Dodala je, da sta premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon v javnosti večkrat omenjala, da podpirata vojaški embargo za Izrael in ob tem poudarila, da "besede niso dovolj" in da "nič ne upravičuje nezakonitega ubijanja in poškodovanja civilistov".

Mors trdi, da od začetka vojne v Gazi ne kupuje izraelskega orožja

Na novice, da naj bi vlada nameravala kupiti za več kot 30 milijonov evrov izraelskega orožja, se je že pred 10 dnevi odzvalo obrambno ministrstvo, ki je sporočilo, da Slovenija v Izraelu od začetka vojne v Gazi ni kupila orožja, streliva ali druge vojaške opreme. Dodali so, da je v letih 2022 in 2023 ministrstvo nabavilo sisteme spike in pripadajoče strelivo pri edinem evropskem izvajalcu Eurospike in da je ta v večinski lasti nemških podjetij Rheinmetall in Diehl Group. Na ministrstvu so dodali še, da ministrstvo pri tem nakupu ni izvajalo plačil izraelskim proizvajalcem orožja in da so bili vsi deli sistema spike izdelani pri evropskih proizvajalcih.

V stranki Levica so nato opozorili, da skuša po njihovem mnenju obrambno ministrstvo demantirati poziv k prenehanju nabave izraelskega orožja z argumentom, da gre za nakup orožja v Nemčiji. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je solastnik podjetja Eurospike tudi izraelska firma Rafael Advanced Defense Systems.