Za mesec življenja brez stalnega prebivališča, pravice do dela, pravice do socialnih prejemkov, pravice do zdravstvenega zavarovanja naj bi izbrisani prejeli 30 evrov. Za leto izbrisa torej 360 evrov.

Milan Živanović, ki je bil izbrisan 16 let, pravi: "360 evrov, to je premalo za en mesec, ne za eno leto. Zakaj? Koliko zdaj potrebujete, da preživite en mesec? Mene je žena morala hraniti."

Najvišja odškodnina, se pravi za 21 let, kolikor je minilo od izbrisa, bi znašala 7.560 evrov. Evropsko sodišče za človekove pravice je samo za nepremoženjsko škodo tožnikom prisodilo 20 tisoč evrov odškodnine. Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta ob tem poudarja, da bi istim tožnikom po metodologiji, ki jo je predlagala vlada, pripadlo približno 7.200 evrov. "Skratka trikrat manjši znesek, ki pa naj bi hkrati pokrival tako premoženjsko kot nepremoženjsko škodo," pravi Kogovšek Šalamonova in dodaja: "Tu vidim diskrepanco, ki je problem."

Mogoče bi bilo uveljavljanje višje odškodnine, če je imel izbrisani stroške z zdravljenji ali šolnino, vendar je treba te stroške dokazati s potrdili in računi, "ki so stari tudi 20 let in vprašanje je, koliko ljudi to še ima", poudarja strokovnjakinja.

Ali je zakon primeren, bo najprej odločal odbor ministrov Sveta Evrope. Sicer vlada s pripravo odškodninske sheme zamuja, pripravljena bi morala biti do 26. junija, a zakon pred septembrom ne bo sprejet, pravi minister za notranje zadeve Gregor Virant. Zato se bo izbrisanim konec junija znova odprla pot do Evropskega sodišča za človekove pravice, kamor se bodo lahko obrnili tudi po sprejetju odškodninske sheme, če bodo mnenja, da jim je država za izbris povrnila premalo denarja.