»Sporna tema je tudi seznam upravičencev, predpostavljam, da bo vlada poskušala njihovo število zmanjšati oziroma jih omejiti,« je na predavanju na pravni fakulteti dejal Andrea Saccucci, italijanski odvetnik, ki je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu uspešno zastopal skupino posameznikov v primeru Kurić proti Sloveniji, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva.
Splošna rešitev za vse
Zavzel se je za splošno rešitev za vse izbrisane, in ne le za šest posameznikov, ki jih je zastopal, saj gre pri razsodbi sodišča v Strasbourgu za pilotsko razsodbo, ki bi bila lahko osnova tudi za morebitne nove tožbe. »Z mediacijo moramo priti do vzdržne rešitve za vse žrtve izbrisa, in ne le za šest tožnikov, sicer se bomo morali znova pritožiti,« je dejal Saccucci. Navedel je podatek, da je od 3.000 prosilcev za ureditev statusa po zadnjem zakonu iz leta 2010 bilo kar 150 zavrnjenih. »Odprli bomo ta vprašanja. Ali bo vlada to rešila ali pa bomo ponovno odprli primer pred sodiščem v Strasbourgu,« napoveduje odvetnik, specializiran za posamezne in skupinske tožbe, povezane s človekovimi pravicami.
Izbrisani po vzoru na svojce umrlih 11. septembra?
Saccucci, ki je hkrati tudi doktor mednarodnega prava ter predava na univerzah v Neaplju, Urbinu in Rimu, je spomnil, da so tudi primere odškodnin svojcem umrlih ali poškodovanih v WTC-ju v New Yorku 11. septembra rešili z enotnim skladom in z mediacijo. »Več kot 4.000 ljudi je v manj kot dveh letih prejelo odškodnine. Manjši del upravičencev, ki ni bil zadovoljen z višino odškodnine, je šel na sodišča, kjer še vedno, po več kot desetih letih, išče pravico,« je izpostavil prednost postopka mediacije.
Slovenski odvetniki niso bilo zainteresirani za izbrisane
Poudaril pa je tudi možnost upravičencev, da svojo pravico poiščejo tudi na slovenskih sodiščih, če s ponujeno odškodnino ne bodo zadovoljni. To, da Italijan zastopa slovenske izbrisane, za dr. Andreo Saccuccija ni nenavadno, čeprav je v Italiji težko najti odvetnika, ki brani ljudi iz drugih držav. Je pa veliko britanskih odvetnikov, ki branijo v primerih kratenja človekovih pravic v Rusiji, Turčiji ali na Balkanu. »V trenutku, ko je z mano v stik stopila skupina izbrisanih aktivistov v Sloveniji, ni bilo nobenega slovenskega odvetnika, ki bi bil zainteresiran zagovarjati izbrisane,« je pojasnil.
Skozi filter sodišča v Strasbourgu le 5 odstotkov vseh tožb
Odkrili so, da je veliko delal pred sodiščem v Strasbourgu , kjer je zastopal tožnike iz Italije, Češke, Albanije in Francije. Svoje delo doživlja kot spodbudno, saj med zastopanjem posameznikov ali skupin iz različnih držav izve veliko o pravosodju vsake posamezne države. Ves ta čas namreč izbrisane zastopa pro bono, saj je odvetnik pred sodiščem za človekove pravice upravičen do finančnega nadomestila, le ko gre tožba skozi t. i. filter sodišča, ki pa ustavi kar 95 odstotkov tožb, ki priromajo v Strasbourg.
Državam članicam ni v interesu učinkovitejše sodišče v Strasbourgu
Sodišče ima zdaj letno okrog 2.000 razsodb, v nasprotju z 12 sodbami na leto, o katerih je odločalo v 50 letih, ko je bilo ustavljeno. Kljub vse večjemu pritisku tožnikov pa državam članicam ni v interesu, da bi finančno in organizacijsko okrepili sodišče, je kritičen italijanski odvetnik, rojen v Vidmu.
Izpostavil je tudi dolgoletne postopke v Strasbourgu, ki so skupaj s časom, ki jih ljudje preživijo v domači državi, kjer morajo najprej izčrpati vsa pravna sredstva, predolgi.
Kljub še nekaterim omejitvam je Evropsko sodišče za človekove pravice vseeno pomemben nadzornik kršitev človekovih pravic, ki niso več diskrecija držav.
Zakaj je uspel?
Pojasnil je tudi, da je bil primer Kurić proti Sloveniji uspešen zaradi uporabe instituta izjeme, ki se nanaša na to, da sodišče obravnava tiste primere, v katerih obstajajo pravna sredstva v domači državi, ki pa niso učinkovita. »Pristojni lokalni organi niso priznali kršitve pa tudi niso predvideli odškodnin za žrtve. Sodišče ugotovilo, da obstoječa pravna sredstva v Sloveniji ne morejo učinkovito odgovoriti na tožbe žrtev. Zato tudi mora slovenska vlada v letu dni od razsodbe pripraviti akcijski načrt oziroma shemo, po kateri bo izplačala finančne odškodnine žrtvam izbrisa,« je še ljubljanskim študentom prava pojasnil Sauccucci, ki je te dni v Sloveniji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje