Kljub obsodbi se zgodi, da je mučitelji ne sprejmejo vzgojno s premislekom o lastnem ravnanju, temveč z aroganco in besom do tistih, ki so jih prijavili, je pred meseci poročala TV Slovenija.
Prvi obsojeni na zaporno kazen, Šteljo Jurinčič, "niti za trenutek ni obžaloval tistega, kar je storil". Še več, na predstavnike organov pregona in Obalnega društva proti mučenju živali (DPMŽ) je kričal ter jim očital, da so nezakonito vstopili na njegovo posest.
Njegovega psa so našli umirajočega na prekratki verigi. Bil je sestradan in podhranjen, poln gnojnih ran, bolhe in klopi pa so ga dobesedno izpili pri živem telesu, so lansko poletje za MMC povedali v obalnem DPMŽ-ju.
Psa so uspavali, lastnik je bil kot prvi obsojen na enomesečno zaporno kazen.
Kazenski zakonik - 341. člen
(1) Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(2) Kdor z dejanjem iz prejšnjega odstavka muči več živali, ali mučeno žival trajno hudo pohabi ali na krut način povzroči njen pogin, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.
Lansko poletje smo na MMC-ju poročali o brutalnem mučenju golobov.
Privezal na avtomobil in vlekel do pogina
Še ena obsodba je bila po poročanju STA-ja izrečena na začetku tedna. Moški, ki je sosedovega psa privezal na svoj avtomobil in ga do smrti vlekel po cesti, je dobil tri mesece zapora.
Krško okrožno sodišče je sicer moškega predhodno obsodilo na pet mesecev pogojne kazni, vendar jo je višje sodišče spremenilo v trimesečno zaporno.
Bodo zaporne kazni prišle v sodno prakso?
"Mi smo toplo pozdravili tako prvo kazen lani v Kopru kot zdaj to drugo. Izrekanje zapornih kazni zaradi mučenja živali vsekakor podpiramo in upamo, da bodo sodišča po vsej Sloveniji to vzela za svojo sodno prakso," je za STA dejala predsednica Obalnega društva proti mučenju živali Andrea Bogataj Krivec.
Če bi bilo takšnih sodb več, morda kakšnega krutega mučenja živali sploh ne bi bilo, saj bi ljudi bojazen, da bodo morda končali v zaporu, odvrnila od tega, pravi. Pa tudi nekdo, ki bo na omejeni svobodi 30 ali pa 90 dni, bo v tem času razmišljal, zakaj se je znašel tam, in se bo morda kaj spremenilo tudi pri njem, dodaja.
Andrea Bogataj Krivec pravi, da se v njihovem zavetišču pravzaprav ves čas srečujejo s primeri, ko za živali ni bilo ustrezno poskrbljeno, a na hujši primer mučenja žival k sreči niso naleteli od lanskega poletja.
Psička z več sto klopi
V ponedeljek so, denimo, poskrbeli za psičko, ki je imela na sebi več kot sto klopov, klici, ko jih ljudje obveščajo o psih, polnih klopov, pa so po njenih besedah v teh dneh kar pogosti. Težave so večje tudi v poletnih mesecih, ko živali v vročini potrebujejo senco in svežo vodo.
V njihovem zavetišču imajo trenutno okoli 40 psov, sprejmejo pa jih lahko največ 70. Mačk je manj, saj imajo za njihovo namestitev manj prostora. Se pa kriza očitno pozna tudi tu.
Kot pojasnjuje Bogataj Krivčeva, se veliko manj ljudi odloča za posvojitev psa iz zavetišča. "V Kopru imamo srečo, ker sodelujemo s tržaškim društvom, ampak posvojitve Slovencev so v letošnjem letu zelo padle," pravi. To opažajo še zlasti v teh pomladanskih mesecih, ko se je običajno največ ljudi odločilo za posvojitev psa.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje