Pomoči potrebni upajo, da bo Zakon o dolgotrajni oskrbi to področje primerno uredil, saj si večina želi živeti doma in ne v institucijah. Zakon o dolgotrajni oskrbi, sprejet še pod Janševo vlado in nato z referendumom zamaknjen, je sicer v veljavi, a zdaj nastaja nov, delo naj bi s strokovno javnostjo končali do konca meseca.

Lahko gre za starejše, ki živijo sami in potrebujejo pomoč, ali pa za primer, ko nekdo pride iz bolnišnice in nima nikogar, ki bi lahko poskrbel zanj. "Naredimo vse za to, da čim prej tega človeka vključimo oziroma svojcem in njemu svetujemo, kako naj premostijo ta čas," je povedala Lilijana Batič Dernovšek, direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana.

Pa vendar čakalne dobe so, odvisno sicer od okoliša, največji problem pa ustrezni kadri, ki jih primanjkuje po celi Sloveniji tako na področju socialnega varstva in pomoči kot v domovih za starejše.

"Zdi se mi strašansko velika škoda, da naši uporabniki ne morejo dobiti storitev, ki jih nujno potrebujejo za življenje na svojem domu. Mislim, da je življenje na domu izjemno pomembno za vsakega, ki se je odločil, da bi rad ostal doma," je poudarila Batič Dernovšek.

Življenjska doba je vse daljša

Podaljšanje življenjske dobe pomeni daljšo starost, pomoč na domu naj bi bila v prihodnje hrbtenica dolgotrajne oskrbe. Kako bo urejena s 1. januarjem z novim zakonom, še ni jasno, odzvati se mora na potrebe ljudi.

"Posvetiti se mora pomanjkanju kadra, uveljavitvi poklicev socialnega oskrbovalca in strokovnih delavcev na področju socialnega varstva, da se jih primerno ovrednoti in plača," je sklenila direktorica.

Kar v nekaj občinah se bo pomoč na domu v tem mesecu podražila, v povprečju je treba odšteti za uro okoli 6 evrov, v Ljubljani se ni podražila že vrsto let in ostaja na dobrih 4 evrih, občine namreč pomoč subvencionirajo, marsikje pa pozabljajo, da prejmejo glavarino za vsakega prebivalca, tudi starejšega.