Parlamentarna ustavna komisija je z 11 glasovi za in 5 proti začela postopek, v katerem bi pristojnost imenovanja sodnikov prenesli s poslancev na predsednika oziroma predsednico države, sodnike pa bi predlagal sodni svet. Koaliciji se je pri predlogu pridružila tudi opozicijska stranka NSi, SDS pa je proti. Predlog ustavnih sprememb, ki so ga septembra lani v parlamentarni postopek vložile koalicijske stranke, sicer predvideva tudi triletno preizkusno dobo, trajni mandat bi tako sodniki nastopili šele po preteku tega časa.

Postopek spreminjanja ustave bo sicer po napovedih dolgotrajen, koalicija pa za uspeh potrebuje najmanj 60 poslanskih glasov. Ključna bo tako ravno podpora NSi-ja, saj ima koalicijski trojček skupaj z manjšo od dveh opozicijskih strank 61 poslanskih glasov.

Kot je za Televizijo Slovenija poročala novinarka Tanja Gobec, naj bi strokovna skupina osnutek ustavne spremembe za odločanje pred poslanci pripravila do konca aprila. Sodnike sicer po trenutni zakonodajni poslanke in poslanci v državnem zboru potrjujejo ob prvem vstopu v sodniško službo, ob morebitnem napredovanju med vrhovne sodnike in če sodnik nato kandidira za predsednika vrhovnega sodišča. V skrajnem primeru politika tako o primernosti sodnika odloča trikrat.

Strokovna skupina: predsednikova zavrnitev le ob neizpolnjevanju formalnosti

Štirje člani strokovne skupine Dino Bauk, Janez Pogorelec, Ciril Ribičič in Aleš Zalar predlagano spremembo soglasno podpirajo z dodatnim predlogom glede poskusne dobe za sodnike – da se ta uvede za kandidate za sodnike, ne pa za že imenovane sodnike.

Kot je v imenu strokovne skupine pojasnil Zalar, predlagan prenos imenovanja sodnikov iz DZ-ja v roke predsednika republike predstavlja bistveno izboljšavo z vidika varovanja neodvisnosti sodnikov in tako prinaša odmik od političnih premislekov, saj bo predsednik republike vezan na predlog sodnega sveta, zavrnil pa bi ga lahko zgolj v primeru, da kandidat ne bi izpolnjeval formalnih pogojev.

Sorodna novica Ustavne spremembe: prenos imenovanja sodnikov na predsednika republike podpira stroka

"Izbira kandidatov za sodnike in imenovanje oziroma izvolitev mora temeljiti izključno na objektivnih merilih, sodnikovih odlikah, usposobljenosti, integriteti, učinkovitosti in težava nastane v trenutku, ko je v tako presojo vključeno politično telo, ki po naravi stvari ne more sprejemati drugačnih odločitev kot političnih," je poudaril Zalar.

Glede triletne preizkusne dobe pa je strokovna skupina ugotovila, da je cilj tega predloga sicer legitimen, ker naslavlja vprašanje strokovne usposobljenosti sodnikov, a prinaša vrsto tveganj. Trajni sodniški mandat je temeljno jamstvo sodniške neodvisnosti in nepristranskosti, vsaka časovna omejitev pa lahko to ogrozi, je pojasnil Zalar. Zato strokovna skupina predlaga prenovo obstoječega sistema vstopanja v sodniško službo, in sicer z uvedbo posebnega programa usposabljanja kandidatov, vezanega na preizkusno dobo, sodniški mandat pa bi nato kandidatom podelili šele po opravljenem specializiranem usposabljanju.

Kot problematičen pa je strokovna skupina ocenila predlog ustavne spremembe, ki uvaja obvezno razrešitev sodnika, če ta krši ustavo ali zakon, saj iz obrazložitve predlaganih sprememb ni razvidno, v čem je razlog za uvedbo obligatorne razrešitve sodnika.

NSi predlog podpira, SDS odločno proti

Poslanka Svobode Lucija Tacer je v imenu predlagateljev v razpravi ocenila, da mnenje strokovne skupine podpira ključne vsebinske spremembe, ki bi postopek imenovanja sodnikov razbremenil "neprimerne politizacije". Razpravo o podanih pomislekih pa bo po njenih besedah mogoče opraviti, ko bo pripravljen osnutek ustavnega zakona.

Predlaganim ustavnim spremembam pa ostro nasprotujejo v opozicijski stranki SDS. Po mnenju poslanca Branka Grimsa predlagane spremembe ne bodo pripeljale do bolj transparentnega in učinkovitega pravosodja, skladnega z načeli slovenske ustave, ampak le dodatno "utrdile stranpoti slovenskega pravosodja". Poudaril je, da je tudi predsednik republike politik. "Gre za stopnjevanje politizacije, pri čemer se en del politike izključi, s tem seveda se izključi tudi del nadzora, ki ga lahko prinese postopek v parlamentu," je prepričan Grims.

Njegov strankarski kolega Franc Breznik je ob tem spomnil še, da je DZ-ju v zadnjih letih le v izjemnih primerih zavrnil imenovanje posameznih kandidatov, ki jih je predlagal sodni svet. Jože Tanko (SDS) je ob tem dodal, da so predstavitve sodnega sveta že v preteklosti šle veliko bolj v smeri kakovosti posameznih kandidatov, druge kriterije pa da so zanemarile. Predlog ustavnih sprememb je sicer po Breznikovem mnenju skrb vzbujajoč tudi, ker posega v nadzorno vlogo parlamenta in razmerja moči med tremi vejami oblasti. Spremembe bi po njegovi oceni tudi še bolj poglobile nezaupanje v slovensko sodstvo.

Sorodna novica Predlagane spremembe ustave za depolitizacijo imenovanja sodnikov

V koalicijskih Gibanju Svoboda in Levici pa so poudarili, da spremembe prinašajo umik politike iz imenovanja sodnikov, vloga predsednika republike pa bo predvsem protokolarna. Poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek je ob tem kot ključno poudarila avtonomno in neodvisno pozicijo sodstva v razmerju do politike.

Tudi vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je poudaril, da predsednik republike pri imenovanju sodnikov ne bo igral odločilne vloge. "V tem trenutku pa državni zbor to odločilno funkcijo ima in zadnji dve leti smo lahko zelo plastično opazovali, da ni šlo za nek korektiv, ki bi ga državni zbor opravljal, ker Sodni svet ni dovolj dober filter, da bi preprečil kakšne anomalije, ampak je šlo za zelo specifično targetirano pritiskanje na določene sodnike, ki so bili neposredno ali posredno povezani z določenimi sodnimi postopki, v katere je bil vpleten šef največje opozicijske stranke," je dejal. Glede nadzorne funkcije DZ-ja pa je spomnil, da ta obravnava tudi poročila vseh sodnih organov in ima ob tem možnost razpravljati tudi o stanju v pravosodju.

Tudi v NSi-ju podpirajo začetek postopkov za spremembo ustave. Ob prenosu imenovanja sodnikov v roke predsednika republike bi sicer spremenili tudi sestavo Sodnega sveta. Tega koalicijski predlog ne predvideva, a vodja poslancev NSi-ja Janez Cigler Kralj je prepričan, da lahko v procesu spreminjanja ustave dosežejo konsenz.