Potem ko že od jeseni potekajo pogovori o spremembah ustave, je v četrtek sklicano nadaljevanje prve seje ustavne komisije. Pričakovati je zeleno luč za začetek postopka za spremembo ustave v delu, ki določa način imenovanja sodnikov.

Sprememba ustave, po kateri bi sodnike imenoval predsednik republike in ne več državni zbor, je potrebna, se strinjajo v Gibanju svoboda, SD-ju, Levici in Novi Sloveniji. Zato je pričakovati začetek sprejemanja ustavnega zakona.

Sodni svet bi izbral sodnika, predsednik države bi ga potrdil

Z začetkom postopka, ki ga spremljajo ocene, da bo dolgotrajen, nimajo težav, a da bi na koncu dali svoje glasove koaliciji, imajo v Novi Sloveniji po besedah Janeza Ciglerja Kralja pogoj: "Za nas je ključno, da je vsebovana sprememba sestave sodnega sveta."

Do predloga se je že opredelila strokovna skupina – Dino Bauk, Janez Pogorelec, Ciril Ribičič in Aleš Zalar. Soglasno podpirajo predlog, da bi sodnike na predlog sodnega sveta imenoval predsednik republike. "Sodni svet je tista instanca, ki je tukaj odločilna. Oni izberejo sodnika, potrjevanje sodnika, imenovanje sodnika pri predsedniku republike, je formalnost," razloži Ciril Ribičič.

Na pomisleke NSi-ja glede tega, da imajo v sodnem svetu večino sodniki, strokovna skupina poudarja, da gre za strokoven, politično nevtralen organ, sestavljen iz različnih pravnikov. Da je izmed 11 članov 6 sodnikov, ni problem, meni Ribičič: "Res je, da imajo en sedež več v sodnem svetu. Ampak vsebinske odločitve se sprejemajo z dvotretjinsko večino in je onemogočeno, da bi prišlo do prevlade."

Veliko razprave se pričakuje glede poskusne dobe sodnikov

Poleg tega, da bi imenovanje sodnikov prenesli iz državnega zbora na predsednika republike, se predvideva še triletna poskusna doba za sodnike. Šele po tem obdobju pa imenovanje v trajno sodniško funkcijo. Strokovna skupina je na pobudo Aleša Zalarja oblikovala kompromisni predlog. "Da se preizkusna doba uvede za kandidate za sodnike, ne za že imenovane sodnike. To naj bi bila zadnja faza usposabljanja kandidatov za sodnike, ne pa prva faza za sodnika, ki je že imenovan," opiše Ribičič.

Strokovna skupina tako državnemu zboru predlaga, naj začne postopek za spremembo ustave v delu, ki se nanaša na imenovanje sodnikov.

Spremembe tudi pri imenovanju vlade?

Gibanje Svoboda, SD, Levica in Nova Slovenija se pogovarjajo tudi o razbremenitvi ustavnega sodišča ter spremembah imenovanja vlade in volilnega sistema.

Spremembe glede hitrejšega imenovanja vlade je pripravila Nova Slovenija. Med drugim bi se imenovanje ministrov preneslo na predsednika republike, interpelacije ministrov ne bi bile več mogoče, ostala bi interpelacija vlade. "Trenutno imamo zelo zapleten sistem imenovanja vlade, vsebuje pa tudi nekatere nelogičnosti – na primer obdobja, ko imamo v državi dva predsednika vlade. Eden je odhajajoči, ki ima vladno ekipo, a se vsi sprašujejo, s kakšnimi pristojnostmi, drugi pa je novoizvoljeni, ki je predsednik vlade, a še nima vladne ekipe," pojasni Cigler Kralj.

Medtem, ko se v Gibanju svoboda in SD-ju vnaprej ne opredeljujejo do predloga, so v Levici že povedali, da ga ne podpirajo, ker gre po besedah vodja poslancev Mateja T. Vatovca za krnitev vloge državnega zbora. "Državni zbor bi izgubil besedo, kar se nam zdi prevelik poseg v demokratične razmere, ki jih trenutno v Sloveniji kot neki unikum vseeno imamo," pravi.

Ne glede na to je pričakovati, da bo koalicija podprla vsaj začetek postopka. V usklajevanjih so tudi razbremenitev ustavnega sodišča in spremembe volilnega sistema. Pri zadnjem je sicer slišati, da je malo možnosti za uspeh. Medtem je ukinitev državnega sveta že popolnoma izginila iz politične agende.