"Izboljšal se bo položaj istospolnih parov, saj zakon predvideva enako pravno zaščito kot v primeru heteroseksualnih parov. Še vedno pa bodo pravno skorajda nevidne istospolne družine. Predlagatelj v zakonu nikjer ne pojasni, zakaj partnersko skupnost v vsem izenačuje z zakonsko zvezo, ne pa tudi v primeru družinskih razmerij," v pogovoru za MMC predlog zakona o partnerski skupnosti komentira predavatelj na Filozofski fakulteti in raziskovalec na Mirovnem inštitutu, sociolog dr. Roman Kuhar.

Ministrstvo se je "samocenzuriralo"
Hkrati tudi ponudi jasen odgovor, zakaj je tako: Zakon je pisan "na kožo" nasprotnikov Družinskega zakonika, ki so s svojo nestrpnostjo prisilili ministrstvo (za delo in družino) v "samocenzuro". Mogoče pa je seveda tudi to, da je bila taka "samocenzura" potrebna zaradi tega, ker niti vladna koalicija ne podpira celostne, tj. nediskriminatorne rešitve," ugotavlja Kuhar.

Čemu je namenjen vmesni zakon?
Trdi, da sprejemamo parcialno rešitev, saj je po njegovih besedah že zdaj jasno, da bo slej kot prej potrebna sprememba tega zakona oziroma dopolnitev Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij. "Prvi korak smo pri nas naredili že leta 2005. Zakaj zdaj delamo še enega vmesnega," se sprašuje.

Zakon je korak nazaj
"Čeprav gre na prvi pogled za celovito rešitev, ni mogoče spregledati dejstva, da je ta celovitost vendarle delna, saj zakon ne naslavlja tudi družinskih razmerij. Zakon je pravzaprav enak tistemu, ki je bil predlagan že pred desetimi leti. V tem smislu – tudi glede na stanje človekovih pravic gejev in lezbijk v EU-ju – ta zakon zagotovo sprejemamo pozno. Moti predvsem to, da smo v obravnavi imeli že sistemsko rešitev (Družinski zakonik), zdaj pa se zdi, da delamo korak nazaj, čeprav naj bi ta korak razumeli kot korak naprej," pravi Kuhar.

Priznavamo: Zamujamo
Tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) priznavajo, da zakon pripravljajo z zamudo, saj sta oba roka, ki ju je ustavno sodišče določilo državnemu zboru za odpravo neskladja pri pravni ureditvi dedovanja v registrirani istospolni partnerski skupnosti ter pri neregistrirani življenjski skupnosti istospolno usmerjenih partnerjev, potekla. Kaj sploh prinaša nov zakon?

Odpravljajo registracijo
Trenutno veljavna pravna ureditev ureja pravni položaj istospolnih partnerskih skupnosti v Zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS). Ta poleg registracije istospolne partnerske skupnosti partnerjema te skupnosti priznava tudi določene pravice in obveznosti predvsem na premoženjskopravnem področju. S predlaganim zakonom odpravljamo registracijo, so za MMC pojasnili z MDDSZ-ja.

Slovesna poroka tudi za geje in lezbijke
Partnerja bosta po novem lahko tudi na slovesen način sklepala partnersko skupnost. S predlogom zakona odpravljamo tudi neenakosti na nekaterih drugih področjih, kot denimo, da se brezposelni registrirani partner trenutno po svojem partnerju ne more zdravstveno zavarovati; obsojenca na prestajanju kazni zapora po trenutni veljavni zakonodaji kot svojca ne more obiskati partner v registrirani istospolni skupnosti; preživeli istospolni partner najemnika stanovanja nima pravice zahtevati sklenitve najemne pogodbe in druge neenakopravnosti v različnih zakonih, ki jih je v preteklosti že ugotavljalo Ustavno sodišče, naštevajo pridobitve na ministrstvu, ki ga vodi Anja Kopač Mrak.

Presojali bodo pari, in ne upravne enote
V predlagani ureditvi upravne enote ne bodo več presojale, ali so izpolnjeni pogoji za preoblikovanje registrirane istospolne partnerske skupnosti v partnersko skupnost, poleg tega bosta partnerja lahko izjavila, da želita ali pa da ne želita preoblikovanja njune skupnosti, njuna izjava pa bo imela učinek z dnem, ko bo podana, poudarjajo na ministrstvu, kjer do 15. novembra zbirajo komentarje in pripombe na aktualni predlog zakona.

Kako bodo definirane partnerske skupnosti po novem?
"V predlogu zakona o partnerski skupnosti predlagamo ureditev partnerske skupnosti kot skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki skleneta partnersko skupnost. Partnerska skupnost ima enake pravne posledice, kot jih ima sklenjena zakonska zveza med dvema osebama različnega spola," pojasnjujejo in dodajajo: "Osnutek zakona ureja tudi nesklenjeno partnersko skupnost - kot dalj trajajočo življenjsko skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki nista sklenila partnerske skupnosti, enako kot zunajzakonska skupnost dveh oseb različnega spola. Na ministrstvu verjamemo, da ljudje ne smejo biti neenako obravnavani na podlagi spolne usmerjenosti," so še dejali na MDDSZ-ju.

Še naprej ločevanje med istospolnim in raznospolnimi pari
V kolikšni meri, glede na predlagano besedilo predloga zakona, Slovenija dohiteva druge evropske države, smo še vprašali Romana Kuharja. "V EU-ju je 11 držav, ki pravno in simbolno popolnoma izenačuje istospolne in raznospolne pare, kar pomeni, da je zakonska zveza odprta za istospolne in raznospolne pare. 12 držav ima posebno zakonodajo na tem področju, med njimi tudi mi. Kakšnega bistvenega preskoka torej ne bomo naredili: ostali bomo v skupini držav, ki ločuje med istospolnimi in raznospolnimi pari in za ene in druge pozna dva ločena instituta, kar v praksi pomeni tudi neenake pravice za ene in druge. Je pa res, da se bo vsebina tega instituta bistveno izboljšala," ugotavlja Kuhar.

Zakaj ni posvojitev za istospolne?
Na vprašanje, zakaj po njegovem mnenju za istospolne pare niso mogoče posvojitve otrok, odgovarja, da sprašujemo napačnega. "Jaz sem na referendumu glasoval za tako možnost," spomni. MDDSZ pa odgovarja takole: "Posvojitve so v predlogu Zakona o partnerski skupnosti izvzete, saj ta zakon ureja pravice med partnerji."