Slovenski politiki so večinoma na počitnicah. Še najbolj dejavna je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, ki kot najvišja predstavnica slovenske politike sodeluje na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Dan pred odprtjem olimpijskih iger je obiskala olimpijsko vas in se srečala s slovenskimi olimpijci in jim izročila pismo predsednika vlade Mira Cerarja, ki jim je zaželel, da v Riu uresničijo svoje sanje in dosežejo zastavljene cilje.

Nato se je udeležila tudi odprtja iger, v prihodnjih dneh pa naj bi tudi spremljala nastope slovenskih olimpijcev. Ob tem se bo udeležila tudi dveh dogodkov, namenjenih krepitvi sodelovanja Slovenije z Brazilijo na področju znanosti in gospodarstva.

Ministrica Makovec Brenčičeva naj bi športnike jeseni tudi razveselila z novim zakonom o športu (prejšnji je namreč letos spomladi doživel polnoletnost). Toda vprašanje je, ali bodo športniki v resnici imeli boljše pogoje z novo zakonodajo. Že samo sprejemanje zakona je namreč vsaj malce nenavadno, na kar so opozorili tudi pri Varuhu človekovih pravic RS.

MIZŠ je predlog zakon poslal v medresorsko obravnavo precej "po tiho", saj tega ni objavil med novicami na svoji spletni strani, temveč je bilo to objavljeno zgolj med novostmi direktorata za šport. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je bil predlog zakona objavljen na portalu e-demokracija in na spletni strani MIZŠ konec lanskega decembra. Deležniki pa so po njihovi razlagi mnenja, da bi predloge in pripombe lahko sporočali do 8. februarja.

"Strokovni svet RS za šport je gradivo obravnaval na 29. redni seji 12. aprila 2016 ter na podlagi dopolnitev in usklajevanj podal pozitivno mnenje na predlog besedila v verziji, ki je bila poslana v medresorsko usklajevanje (8. 7. 2016) na svoji 30. redni seji, 28. junija 2016," navajajo na MIZŠ-ju.

Opozorila Varuha človekovih pravic RS
Z urada varuhinje človekovih pravic (varuh) Vlaste Nussdorfer so kmalu po objavi, da je zakon vložen v medresorsko usklajevanje, poslali dopis v kabinet ministrice Makovec Brenčičeve, v katerem MIZŠ opozarjajo na nekatere nepravilnosti pri zakonski proceduri (Resolucija o normativni dejavnosti).

Varuh je MIZŠ-ja je že januarja opozoril, da je javno objavljen le del zakona, vendar so na ministrstvu pojasnili, da bo po prvi javni obravnavi znova objavljen celoten predlog zakona. Vendar se je MIZŠ očitno odločil, da je bila dovolj prvotna javna debata o zakonu in da je zakon primeren, da ga zdaj obdela še vlada in ga najverjetneje zgodaj jeseni pošlje v državni zbor.

Varuh človekovih pravic tudi ni zadovoljen, ker niso bili upoštevani njegovi predlogi in pripombe. Med drugim so opozorili, da je predlagano zaposlovanje strokovnega športnega kadra diskriminatorno, saj bi bili v športnih organizacijah lahko, kot strokovni delavci, redno zaposleni le tisti s športno izobrazbo, preostali pa le kot samostojni podjetniki. Prav tako ni bil upoštevan predlog varuha, da za športnike, mlajše od 15 let, ni odškodnin, če gre za prestope med klubi. Varuh pa tudi opozarja, da zakon vpeljuje funkcijo varuha pravic športnikov, vendar v zakonskem predlogu ni pojasnjeno, kaj naj bi sploh počel.

Ogorčeni sindikati
S predlogom športnega zakona tudi niso povsem zadovoljni v olimpijskem komiteju (OKS). Najbolj pa je razburil sindikate, saj naj bi uzakonil prekarno delo na področju športa. Pa čeprav je vlada sprejela dokument s pomenljivim imenom "Dostojno delo", na podlagi katerega naj bi uvedli številne ukrepe, da bi zmanjšali število prekarnih zaposlitev, ki po ugotovitvah sindikalistov strmo narašča.

Posebej sporen naj bi bil 68. člen predlaganega zakona, ki navaja, da se pogodbeno delo športnikov in drugih športnih delavcev, ki ima elemente delovnega razmerja, ne šteje za delovno razmerje, če so športniki vključeni v socialna zavarovanja. Kar med drugim pomeni, da klubi športnike lahko najemajo kot samostojne podjetnike. Medtem pa država skuša takšna delovna razmerja v drugih gospodarskih panogah izkoreniniti.

V Sindikatu športnikov Slovenije (SŠS) nasprotujejo takšni diskriminatorni ureditvi zaposlovanja v športu, ki ga predvideva novela zakona o športu. Prvi mož sindikata športnikov Dejan Stefanović meni, da bi novi zakon o športu uzakonil hude kršitve delovnopravne zakonodaje.

Po njegovem mnenju so sicer najbolj sporne določbe novega zakona določanje višine odškodnin športnikov, delovnopravni status športnikov in športnih delavcev, funkcija varuha pravic športnikov ter monopolizem, ki ga ima OKS nad športom.

"Celoten postopek zakona je milo rečeno protizakonit, ker ne upošteva procedure, ki je potrebna za sprejemanje normativnih aktov," opozarja Stefanović. MIZŠ si je po njegovih besedah zadal rok, do kdaj naj bi bil zakon sprejet, in zato skuša zaobiti nekatere birokratske ovire in postopke.

"Sam zakon je tudi v nasprotju z zavezami vlade, da zmanjša prekariat. S tem zakonom ga dejansko uzakonja," še opozarja predsednik sindikata športnikov.

Sindikat športnikov je podprla tudi največja slovenska sindikalna centrala pri ZSSS-ju in mednarodna združenja sindikatov na področju športa, kot so UNI World Athletes, evropskega združenja sindikatov na področju športa EU Athletes in svetovnega združenja nogometnih sindikatov FIFPro. Na premierja Cerarja pa se je obrnil tudi predsednik največje mednarodne sindikalne organizacije ITUC.

V ZSSS-ju menijo, da gre za "nevarni precedens", ki nasprotuje tudi načrtom ministrstva za delo glede zmanjšanja števila prekarnih oziroma atipičnih oblik dela pri nas. "Zavedamo se, da na sklepanje delovnih razmerij v veliki meri vpliva tudi finančno stanje (predvsem klubov, društev), vendar pa to ne more biti razlog, da se zavestno negirajo elementi delovnega razmerja v odnosu med športnikom in klubom, še posebej v primerih, ko se športnik ali trener preživljata zgolj s športom," pravijo v ZSSS-ju.

15 predlogov OKS-a
Bolj zadovoljni s predlogom zakona so na OKS-ju, ki je na svoji skupščini maja sprejel 15 predlogov, ki naj bi bili vključeni v novi športni zakonodaji. Generalni sekretar OKS-ja Edvard Kolar meni, da so pri pripravi zakona dobro sodelovali s strokovnim svetom za šport in ministrstvom ter da so zbližali stališča, tako da so številni členi sprejemljivi tako za vlado, kot za civilno športno sfero. "Pri nekaterih stvareh se pač razhajamo in jih bomo skušali doseči v postopku sprejemanja zakonodaje," pravi Kolar.

Med pomanjkljivostmi predloga zakona Kolar našteva, da ni predvideno strokovnoraziskovalno delo, temveč zgolj znanstvenoraziskovalno delo, s tem pa se oži prostor mogočih izvajalcev meritev in testiranja športnikov zgolj na tiste, ki so registrirani za znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Večina slovenskih trenerjev, ki ima ustrezno strokovno izobrazbo, tega, kot opozarja Kolar, na neki način ne bi mogla več početi.

Druga pomembna stvar je po mnenju OKS-ja širitev pravic do brezplačne izobrazbe za vse vrhunske športnike, saj imajo po sedanjem predlogu to pravico le dobitniki medalj na olimpijskih in paraolimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih olimpijskih disciplin.

OKS, ki vodi register kategoriziranih športnikov, pa se po Kolarjevih besedah tudi zavzema, da bi vodil tudi register registriranih slovenskih športnikov, saj naj bi bil najbolj transparenten in pošten vpogled v to, koliko imamo registriranih športnikov v Sloveniji oz. koliko jih tekmuje v posameznih panogah.

Ureditev zaposlitev je usklajena s športnimi zvezami
V nasprotju s sindikati pa na OKS-ju menijo, da je zaposlovanje športnikov in trenerjev primerno urejeno. Trenutna ureditev je usklajena z našimi članicami, ki imajo v svojih vrstah največ zaposlenih športnikov, za to mislimo, da je takšna ureditev primerna, pojasnjuje generalni sekretar OKS-ja.