Država je v času krize precej omejila tako zaposlovanja kot tudi napredovanja v javni upravi. Vseeno obstaja nekaj izjem in med njimi je zaposlovanje vrhunskih slovenskih športnikov v vojski, policiji in finančni upravi oz. v nekdanji carini. S to zaposlitvijo si izbrani športniki lažje zagotavljajo življenjsko eksistenco in se posvečajo svojemu športu, še posebej, če so denarne nagrade za športne dosežke v njihovih športnih panogah precej borne v primerjavi z drugimi športi.

Zaposlovanje športnikov v javni upravi je občasno sicer deležno kritik, predvsem tistih športnikov, ki izpolnjujejo pogoje za zaposlitev, vendar so že več let na čakalni listi ali pa so zaradi slabih rezultatov izgubili državno službo. Zadnji primer je bila nesojena zaposlitev letošnje svetovne prvakinje v judu Tine Trstenjak v Slovenski vojski. Vzrok je bila njena pomanjkljiva izobrazba, saj nima opravljene mature.

Pogoj za zaposlitev športnikov v javni upravi je namreč status kategoriziranega športnika svetovnega ali mednarodnega razreda, pri tem pa se upoštevajo športnikovi dosežki v zadnjem letu. Drugi pogoj pa je, da športnikova izobrazba zadostuje za delovno mesto, ki ga bo uradno opravljal, npr. da bo postal policist ali vojak.

"Športnik mora imeti ustrezno izobrazbo, če ne drugače za svoje kasnejše življenje. Minimalni standard srednje šole je realen za vse športnike, da ga dosežejo pred zaposlitvijo. To je peta stopnja izobrazbe, z nekaterimi možnostmi je lahko tudi četrta," je nedavno za Radio Slovenija pojasnil generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Edvard Kolar. OKS pa je tudi tisti, ki da zeleno luč za zaposlitev športnika glede na prednostno listo, ki jo predlagajo panožne zveze.

"Kandidat za zaposlitev mora biti visoko na prednostni listi OKS-ja, imeti mora kategorizacijo svetovnega ali najmanj mednarodnega razreda in izpolnjevati ostale pogoje (nekaznovanost, nima dvojnega državljanstva, izobrazba (najmanj IV. stopnja ...). Zaposlitev se prekine, ko ni več pogojev za podaljšanje pogodbe: ni več kategorizacije, neizpolnjevanje obveznosti do delodajalca (usposabljanja, promocijske dejavnosti ...), starostna omejitev (za vojaka 45 let)," o tem, kdaj zaposlijo in odpustijo športnika, pravijo na obrambnem ministrstvu (MORS).

Športniki, zaposleni v slovenski vojski, po podatkih MORS-a je trenutno v športni enoti Slovenske vojske zaposlenih 67 vrhunskih športnikov in trenerjev, so vojaki (IV. ali V. stopnja izobrazbe) ali nižji vojaški uslužbenci (IV. ali V. stopnja izobrazbe), torej uvrščeni med 20. in 22. plačni razred. Na FURS-u pa so denimo športniki uvrščeni v 17. plačni razred, razen enega, ki je uvrščen v 7. plačni razred in prejema razliko do minimalne plače.

Država sprejema 115 športnikov
Zaposlovanje športnikov v javni upravi ni zakonsko urejeno, temveč gre zgolj za sporazum med pristojnimi ministrstvi in OKS-jem. Zadnji sporazum je bil podpisan pred dvema letoma in septembra 2013 se je država zavezala, da bo v vojski, policiji in carinski upravi zaposlenih 115 vrhunskih športnikov in trenerjev, in sicer ministrstvo za obrambo zagotavlja 70 mest, ministrstvo za notranje zadeve 30 mest in ministrstvo za finance 15 mest.

V sindikatu športnikov Slovenije pa si želijo, da bi bila zaposlitev športnikov tudi zakonsko urejena oz. da jo bo urejal novi zakon o športu, ki je v pripravi. Predsednik Sindikata športnikov Slovenije Dejan Stefanovič pravi, da so člani delovne skupine za pripravo zakona o športu v predlogu zakona o športu predvideli, da bo del zakona posvečen tudi zaposlovanju športnikov.
Trenutno zaposlovanje po njegovem mnenju ni primerno urejeno prav zaradi pomanjkanja zakonske podlage. Na drugi strani pa je sistem zaposlovanja športnikov, ki se je začel sredi devetdesetih let, vzdržal vse do danes.

"Gre za sistem, ki je bil povzet po nemškem modelu in se je v Sloveniji izkazal za delujočega. Vendar smo večkrat ugotovili, da ministrstva, čeprav imajo na voljo primerne kadre, nekateri športniki so pridobili visoko izobrazbo, teh kasneje niso hoteli zaposliti," opozarja Stefanovič.

"Zato je v interesu sindikata športnikov, da po koncu kariere zaposlijo tiste športnike, ki so v vmesnem času ustvarjali neko znanje in kvalitativno prispevajo k delovanju teh ministrstev, ne pa da se ministrstva zgolj hvalijo recimo s Tino Maze. Nekaj primerov kasnejših zaposlitev je sicer bilo, vendar premalo," dodaja.

Športniki si morajo ustvariti drugo kariero
Predsednik sindikata športnikov poudarja, da v okviru lani sprejetega zakona o premostitvenem zavarovanju skušajo urediti, da bi bilo tovrstnih zaposlitev čim manj. "Športnike skušamo prepričati, da v času svoje športne kariere delajo tudi za svojo drugo kariero, da se sproti izobražujejo, da si nato lahko ustvarijo svojo drugo kariero v okolju, ki ni nujno povezano s športom," pravi.

Glede izbora zaposlitev slovenskih športnikov v javni upravi pa v sindikatu menijo, da bi morali pri odločitvah o teh imeti večjo besedo tudi sami športniki, saj bi se s tem zagotovila večja transparentnost in preprečila morebitna korupcija. Toda dolgoročen cilj je, da bi država športnike obravnavala primerljivo s kulturniki.

Po mnenju Stefanoviča bi bila sistemska ureditev državne podpore športnikom lahko podobno financiranje, kot ga izvaja ministrstvo za kulturo, ali vsaj s primerljivimi sredstvi. Ministrstvo za kulturo po njegovih navedbah namenja 80 milijonov evrov letno zgolj za plače kulturnih delavcev.

"Naš cilj je, da bi šport obravnavali primerljivo s kulturo. To je dolgoročni cilj, ki ga ne bo enostavno doseči. Prvi premik v dvajsetih letih na področju priznavanja posebnega statusa športnikov je bil zakon o premostitvenem zavarovanju. Vendar je to prvi korak," še pravi Stefanovič.