Po besedah sekretarke zakonodajno-pravne službe Mire Palhartinger pravni interes za presojo ustavnosti izpodbijanih določb niti pri Petru Gregorčiču niti pri drugih pobudnikih, to so zdajšnji v. d. generalnega direktorja zavoda Andrej Grah Whatmough, namestnica predsednika nadzornega sveta Tamara Besednjak Valič in v. d. direktorja Televizije Slovenija Uroš Urbanija, ni izkazan. Izpodbijane določbe namreč ne posegajo neposredno v njihov pravni položaj, je poudarila.

Sorodna novica Vložena pobuda za oceno ustavnosti zakona o RTV Slovenija. Ministrica: To je zavlačevanje.

Nujnost postopka

Na očitke, da je bila novela obravnavana po nujnem postopku, zakonodajno-pravna služba odgovarja, da je tudi nujni postopek po svoji naravi večfazen, le da so te faze časovno združene. Glede na to določba ustave, po kateri se zakoni sprejemajo po večfaznem postopku, ni bila kršena, ocenjuje.

Pogoji za odločitev za nujni zakonodajni postopek so sicer v izključni pristojnosti DZ-ja, poleg tega ustavno sodišče ni pristojno za presojo domnevnih kršitev zakonodajnega postopka zaradi neizpolnjevanja pogojev za obravnavo zakonov po nujnem postopku, je dejala Mira Palhartinger.
V povezavi z rokom za uveljavitev novele pa je navedla, da ustava dopušča za uveljavitev zakona krajši ali daljši rok od 15 dni, če DZ tako odloči.

Vlada: Pobuda je neutemeljena

Prav tako tudi vlada v svojem mnenju ocenjuje, da je pobuda neutemeljena, je povedal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan. Vlada glede očitane formalne protiustavnosti novele poudarja, da je ustavno sodišče v dosedanji praksi jasno uveljavilo stališče, da se glede postopka sprejemanja zakona presoja le ustavnost postopka, skladnost z drugim zakonom in poslovnikom DZ pa le, če gre pri tem tudi za kršitev ustavnih norm.

Sorodna novica Romana Tomc: "Vojna proti medijem in neodvisnemu novinarstvu v Sloveniji je v polnem teku"

Sicer pa zahteva za ustavno presojo po mnenju vlade temelji zgolj na sklicevanju na domnevne kršitve pravic vodilnih funkcionarjev RTV SLO. A v skladu z uveljavljeno ustavnosodno prakso imenovanja na poslovodno ali vodilno funkcijo z določitvijo mandata in zakonsko predvideno možnostjo predčasne razrešitve ni mogoče šteti za pridobljeno pravico, posledično tudi ni moglo priti do protipravnega posega v druge ustavne pravice pobudnikov, ki jih navajajo, tako v pravice do sodnega varstva, do zasebnega življenja, do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, do svobode dela in do domneve nedolžnosti.

Poslanska razprava

V krajši razpravi članov odbora sta sodelovala le poslanca SDS-a Andrej Hoivik in Alenka Jeraj. Po Hoivikovem mnenju se v času aktualne vlade nujni postopek obravnavanja zakonov zlorablja. Poleg tega pa meni, da zdaj javna televizija končno stopa v stik s časom in zaposlujejo mlade, nadobudne in radovedne novinarje.

Jeraj se je medtem odzvala na oceno vlade, da gre pri zdajšnjem delovanju organov RTVS z vidika ustavnih določb o svobodi izražanja in pravici do obveščenosti za globoko neustavnost. Po njenih besedah ni "nobene neustavnosti". "Vsa imenovanja so bila izvedena po zakonu, ki je veljal takrat," je poudarila.

Video: Posnetek seje