Predlagane spremembe so zelo restriktivne, saj v postopku mednarodne zaščite močno utrjujejo položaj notranjega ministrstva v razmerju do prosilca za azil, opozarja Urša Regvar iz pravnoinformacijskega centra nevladnih organizacij. "Postavlja se vprašanje, ali bodo lahko prosilci za mednarodno zaščito sploh še učinkovito branili svoje pravne interese, glede na to, da zelo težko pridobivajo dokaze in sodelujejo v postopku. Skrb vzbujajoča je sprememba, da če ne bodo prinesli dokazil, se postopek lahko ustavi," opozarja.

Po mnenju nevladnikov je izjemno sporno tudi skrajšanje roka za vložitev pritožbe zoper odločbo v azilnem postopku z osmih na tri dni. Zakon v nobenem primeru ne posega v dostop do mednarodne zaščite, pa na očitke odgovarja Nataša Potočnik z notranjega ministrstva: "Spremembe so usmerjene tudi v preprečevanje zlorab azilnih postopkov, ki so dejstvo. Usmerjene so tudi v učinkovitejše zagotavljanje postopkov. To se nanaša na tiste, ki zaščito potrebujejo, da jo tudi čim prej pridobijo."

Nižanje standardov integracije

Kot ugotavlja Franci Zlatar iz Slovenske filantropije, pa spremembe zakona predstavljajo tudi nižanje že doseženih standardov na področju integracije. Ministrstvo namreč krajša integracijske ukrepe s treh na dve leti. "Že zdaj se je v praksi izkazalo, da je integracija dolgotrajen proces. Določenemu delu ljudi se v treh letih še ne uspe vključiti. Naučiti se morajo jezika, najti stanovanje in zaposlitev. Pogosto je to zelo težko, saj je dejstvu, da gre tudi za travmatizirane posameznike," poudari.

Ena pomembnejših novosti bo tudi posebna integracijska pogodba, ki jo bo posameznik s priznano mednarodno zaščito lahko podpisal z uradom za oskrbo in integracijo. Na podlagi te pogodbe bo lahko – če se bo aktivno vključeval v družbo – pridobil nekatere dodatne pravice.