Glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja (Sviz) Branimir Štrukelj je prepričan, da imamo pri nas še vedno balkanski odnos do javnega denarja ter da bi se dalo z racionalnim in odgovornejšim odnosom do javnega denarja marsikaj prihraniti tudi v šolstvu.

Varčevalni ukrepi ministrstva po njegovih besedah namreč posegajo v dele izobraževalnega sistema, ki zmanjšujejo kakovost javnega izobraževanja. "Javno izobraževanje je razumljeno kot instrument za to, da bo Slovenija prišla iz krize," opozarja Štrukelj. Večina pedagoško naprednih držav po njegovem mnenju razume, da je vlaganje v kakovostno javno izobraževanje nujna investicija.

Reze nameravajo preprečiti
Po Štrukljevih navedbah naj bi poleg sredstev za učno pomoč, interesne dejavnosti in šolo v naravi, ki skupaj znašajo okoli 10 milijonov evrov, področju izobraževanja odtegnili še 68 milijonov evrov. Štrukelj ob tem navaja - po njegovem mnenju bizarno - izjavo ministrice za izobraževanje, znanost in šport Stanke Setnikar Cankar, ki da je te posege v izobraževanje utemeljila s tem, da je to vsoto na področju izobraževanja treba privarčevati, ker tega vladi v pogajanjih s sindikati javnega sektorja ni uspelo. "Sliši se skoraj kot kazen, ker je slovensko učiteljstvo na neki način vodilo ta pogajanja in uspelo zavrniti dodatna znižanja na že znižane plače," je pojasnil.

Če bo ministrstvo vztrajalo pri enostranskih posegih v izobraževanje, bodo v Svizu, kjer se bodo z ministrico sicer sešli v ponedeljek, začeli z zbiranjem podpisov in odšli tudi pred vlado, da bi preprečili posege v javno izobraževanje, napoveduje Štrukelj. Kot opozarja, je vlada omenjene varčevalne ukrepe sprejela brez dogovora s sindikati.

Stavka v visokem šolstvu?
Napoved, da naj bi več desetmilijonski rez v proračun ministrstva za izobraževanje v največji meri zadel visoko šolstvo in znanost, pa po mnenju Visokošolskega sindikata Slovenije dokazuje, da želi vlada izkoristiti posredno financiranje javnih zavodov. Tako bi jih postavila v položaj, ko ne bodo mogli izpolniti obveznosti do zaposlenih, ne da bi privolili v čedalje večjo privatizacijo in komercializacijo dejavnosti ali na njeno krčenje, so opozorili.

Po njihovih navedbah je značilen primer izčrpavanja zavodov prelaganje dolga, ki ga ima država do javnih uslužbencev zaradi neustavnih posegov v odpravo plačnih nesorazmerij, na same zavode. Ob tem zatrjujejo, da je ocena, da je delež sredstev za investicije in materialne stroške v visokem šolstvu in znanosti med 30 in 50 odstotkov, napačna. Mogoče jo je razumeti samo kot napoved prikritega poseganja v prejemke in pravice iz delovnega razmerja. "Na take posege se bomo zaposleni v visokem šolstvu odzvali zelo odločno, po potrebi tudi s stavko," so zapisali.

Od ministrice tako pričakujejo natančna pojasnila, na podlagi katerih se bodo lahko odločali o nadaljnjih potezah. "Obenem zavračamo politično preračunljive izjave o morebitnem odstopu ter javne polemike med izobraževalnim ministrstvom in ministrstvom za finance. Te javne manevre ocenjujemo kot neprepričljive in neresne poskuse izmikanja politični odgovornosti, ki jo ima vlada kot celota," so zapisali.

Opozorila, da ukrepi niso usklajeni z deležniki
V Študentski organizaciji Slovenije so prepričani, da predlagani ukrepi ne zasledujejo dolgoročnih strateških ciljev in niso usklajeni z deležniki v izobraževanju. Navajajo tudi, da kljub številnim pozivom zainteresirane javnosti še vedno nimajo točnih podatkov o predlagani višini in načinu financiranja posameznih ravni izobraževanja, usklajenimi s socialnimi partnerji, zato od Setnikar Cankarjeve le-te tudi zahtevajo.

Prav tako od ministrice pričakujejo doslednost pri predstavljanju ukrepov, "ne pa zavajanja javnosti na način, da se ideja varčevanja vsakič, ko vzbudi upor v neki skupini, 'preseli drugam'". "Tako smo najprej slišali, da naj se v visokem šolstvu ne bi varčevalo, v zadnjih dneh pa, da naj bi prav to sprejelo del varčevalnega bremena, ki naj ne bi šlo na račun šolajočih učencev in dijakov," pravijo v ŠOS-u.

Tudi v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani so prepričani, da bodo dodatni finančni rezi pustili nepopravljive posledice za izobraževalni sistem v Sloveniji. "S tem, ko želi vlada privarčevati 10 milijonov evrov na račun izobraževanja mladih, ubija, kar je še ostalo od kakovostnega javnega šolstva, ki so ga različne generacije gradile zadnjih nekaj desetletij," so zapisali v sporočilu za javnost.