Vse več je dokazov, da uporaba mobilnih telefonov med poukom škodljivo vpliva na učence. Zato je nizozemska vlada sklenila, da z januarjem 2024 prepove uporabo telefonov, tablic in pametnih ur v učilnicah, da bi zmanjšali motnje pozornosti pri pouku. Za podoben ukrep se je teden prej odločila Finska, v Franciji pa so že pred petimi leti mobitele v javnih šolah povsem prepovedali.

Situacija je zelo resna, pravi Sebastjan Kristovič, raziskovalec in strokovnjak na področju vzgoje, sicer pa izredni profesor na visokošolskem centru Alma Mater Europaea. "V stroki že leta govorimo o digitalnem kokainu, digitalnem heroinu, ker imajo zasloni na možgane približno enak vpliv kot trda droga. Pred 10, 15 leti je bil prisoten trend digitalizacije učnega procesa, zdaj pa se ta trend v svetu, v Evropi vedno bolj obrača, vedno več šol odstranjuje digitalne pripomočke."

Zasloni namreč izredno negativno vplivajo na duševno zdravje, kognitivne sposobnosti, samopodobo mladih, povzročajo depresijo, anksioznost, izgubo smisla, agresijo, motnje hranjenja in druge vedenjske težave. "Danes težko najdemo mladostnika, ki je vesel, srečen, zadovoljen, to so izzivi prihodnjega časa v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Ko se vklopi zaslon, se izklopi odnos. Empatije se ne moreš naučiti z drsenjem po zaslonu, ampak v živi interakciji."

Tudi pri nas bi morali prepovedati telefone v šolah

Kristovič meni, da je prepoved telefona v šoli, kot jo imajo že pet let v Franciji, nujen ukrep, h kateremu je pozval tudi na nedavnem odboru za izobraževanje v državnem zboru: "Ne samo da telefonov ne smejo uporabljati, ampak v šoli sploh ne bi smeli imeti telefonov."

Ko smo se s pristojnimi na ministrstvu pogovarjali o tem, so nam povedali, da prepoved telefonov v šolah ni mogoča, saj da bi se starši uprli. Kristovič meni, da ni tako: "Sam veliko delam s starši in pedagoškimi delavci. Vsi so naklonjeni temu, da otroci ne bi nosili telefonov v šolo. Ne gre za večino staršev, ki bi temu nasprotovala, ampak za manjšino, ki pa je lahko glasna. Ključno vprašanje je, kaj je za otroke, njihovo zdravje in celoviti razvoj resnično dobro in koristno. Vodilo strokovnosti nikakor ne more biti napaberkovanje različnih laičnih mnenj."

Da bi bilo treba vsaj omejiti uporabo, se je strinjal tudi minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, ko smo ga v mesecu maju prestregli v državnem zboru in ga o tem povprašali: "Če so ene šole lahko, in to vidim, da so nekatere tako uredile, da so telefoni, če že pridejo do šole, nekje deponirani in na koncu prevzeti."

"Lastniki velikih korporacij, ljudje, ki delajo v oddelkih, kjer razvijajo aplikacije, že vedo, zakaj ne vpisujejo svojih otrok v šole in vrtce, kjer uporabljajo zaslone. In zakaj svojim otrokom ne dovoljujejo in ne kupujejo igralnih konzol, tablic in pametnih telefonov. Že vedo, zakaj," še sklene Kristovič.

Moramo se vprašati, kaj je zares dobro za naše otroke, in varovati njihovo otroštvo, ki se pred zaslonom izgublja.