Slovenija bo 1. septembra uradno začela predsedovanje Varnostnemu svetu (VS) Združenih narodov (ZN). Trenutno so v ospredju razprav najbolj pereči trije svetovni konflikti, v Ukrajini, Gazi in Sudanu, 25. septembra pa se bo v VS-ju začela razprava Voditeljstvo za mir, ki jo bo vodil slovenski premier Robert Golob.

S slovenskim veleposlanikom v Varnostnem svetu Samuelom Žbogarjem se je o načrtih za slovensko predsedovanje in dosedanjih osemmesečnih slovenskih izkušnjah v čevljih nestalne članice VS-ja v Odmevih pogovarjala voditeljica Rosvita Pesek.

Kakšna priložnost je pravzaprav enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu, katere cilje boste zasledovali in kje bo Slovenija poskušala dati svoj pečat?
Predsedovanje Varnostnemu svetu je gotovo velika priložnost za vsako državo, predsedovanje v septembru pa še toliko večja. V toku našega predsedovanja se želimo osredotočiti predvsem na dve glavni krizi – Gazo in Ukrajino. Glede Gaze želimo tri debate, razprave, ki jih imamo o Bližnjem vzhodu, usmerjati v razmislek o prihodnosti, v razmislek o tem, kako pomagati upravljati Gazo po premirju, kako obnoviti Gazo, kako pripeljati do rešitve dveh držav. Ukrajino želimo enostavno ohranjati visoko na dnevnem redu in s tem nadaljevati pritisk na Rusko federacijo in čakati na trenutek, ko bosta državi pripravljeni, da sedeta za mirovno mizo. Naše glavno pričakovanje pa je, da se bo v septembru zgodil preboj, prelom, prelomni trenutek glede Gaze. Ali bo prišlo do premirja? Če ne bo prišlo do premirja, bo to trenutek za razmislek Varnostnega sveta o novih ukrepih. To so naši glavni cilji v mesecu septembru.

Osem mesecev je Slovenija že nestalna članica Varnostnega sveta. Kakšen Varnostni svet ste pravzaprav spoznali, kaj je z njegovo učinkovitostjo? Ker če bi pogledali konflikte, ne samo ta dva, ki ste jih omenili, imamo grozno veliko težavo z ženskami v Afganistanu, ravno zdaj minevajo tri leta, odkar so zahodne sile odšle, imamo lakoto v Sudanu, zdi se, da tako veliko konfliktov, kot jih je zdaj, že dolgo ni bilo. Kako učinkovit oziroma neučinkovit je torej Varnostni svet?
Drži, toliko konfliktov še ni bilo in Varnostni svet je zelo omejeno učinkovit, to pa zaradi neenotnosti med stalnimi članicami, ki se je še dodatno poslabšala po ruskem napadu na Ukrajino. Ta strupena atmosfera med njimi se prenaša v Varnostni svet in onemogoča odločanje. Varnostni svet je lahko najbolj učinkovit takrat, ko je enoten. Če vseh 15 držav glasuje za, je večja verjetnost, da bodo resolucije tudi uresničene. Tega imamo zdaj v Varnostnem svetu vse manj. Omenili ste tri konflikte, je pa veliko drugih konfliktov, pri katerih, mislim, da Varnostni svet igra neko konstruktivno vlogo in jaz upam, da bomo na Vrhu o prihodnosti in razpravi, ki jo bo vodil predsednik vlade, govorili ravno o tem, o samorefleksiji Varnostnega sveta, kako spremeniti delovanje, da bomo bolj učinkoviti.

Osem mesecev je Slovenija že nestalna članica Varnostnega sveta. Kakšne so ugotovitve, kakšna so spoznanja, kakšni premiki bi bili potrebni, da bi varnostni svet vendarle dobil neko težo varuha svetovnega miru?
Prvo spoznanje je, da svetovna javnost, ne glede na vse, še vedno ima oči uprte v Varnostni svet, vedno, ko se pojavi kriza, vedno, ko se pojavi nevarnost svetovnemu miru. Varnostni svet je tisti organ, ki je odgovoren za mir in varnost, to je po ustanovni listini, je pa zadnje čase manj uspešen pri tem, in to je naše spoznanje osmih mesecev, da ta neenotnost Varnostnega sveta otežuje delovanje in otežuje reševanje konfliktov. Mislim, da je to naša glavna ugotovitev. To sicer širi prostor nestalnim članicam in v letošnjem letu smo nestalne članice tudi glede na kompozicijo še kar uspešne pri svojih pobudah, pri svojih zahtevah. Ampak seveda enotnost mora biti v vseh 15 članicah, da je Varnostni svet resnično učinkovit.