Predlog interventnega zakona, ki se sprejema po nujnem postopku, so poslanci potrdili s 47 glasovi za in 12 proti.

Zakon določa, da bi še iz letošnjega proračuna krili 80 odstotkov nakopičenih izgub, ki so jih javni zdravstveni zavodi imeli konec lanskega leta. To nanese okoli 136 milijonov evrov, kar bo bolnišnicam izplačano do 29. decembra. Poleg tega zakon opredeljuje način sanacije bolnišnic in organe, ki bodo izvajali sanacijo, ter nadzor nad njimi.

Podporo interventnemu zakonu so že vnaprej napovedali v koalicijskih strankah in v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Poslanec SMC-ja Branko Zorman je poudaril, da so primanjkljaji posledica politike preteklih let, za sanacijo pa "praktično ni druge izbire". Da je izgube povzročil slab sistem, meni tudi Marija Antonija Kovačič (DeSUS), a obenem dodaja, da so za izgubo deloma krive tudi bolnišnice same.

"Vodstva bolnišnic bi morala odgovarjati"
Tudi Bojana Muršič (SD) je menila, da si ne gre zatiskati oči pri odgovornosti vodstev posameznih zavodov, zato je treba zahtevati tudi njihovo odgovornost. Alenka Bratušek (Zavezništvo) je poudarila, da je sanacija nujna, a vlada k interventnemu zakonu ni predložila spremembe rebalansa. Hkrati je poudarila, da bi tudi vlada morala prevzeti odgovornost za izgube.

Podobno je poudarila tudi Jelka Godec (SDS), ki je očitala, da zdaj sanacijo delajo "tisti, ki v treh letih niso naredili nič". Jernej Vrtovec (NSi) je poudaril, da bodo sanacijske uprave postala sedanja vodstva bolnišnic, ki so ustvarjala izgube. Miha Kordiš (Levica) je dejal, da upa, da se sanacija bolnišnic ne bo dogajala na plečih najšibkejših delavcev, kot so podporno osebje, čistilke in medicinske sestre.

Še dva zdravstvena zakona
Poslanci so z 48 glasovi za in 15 proti dali zeleno luč tudi sprejetju novele zakona o zdravstveni dejavnosti.

S to novelo se bo spremenil predvsem način podeljevanja koncesij. Tako bi se po predlogu novele koncesija v zdravstvu podelila le na podlagi javnega razpisa, za 15 let, pri čemer se lahko čas koncesije podaljša še za 15 let, in le pod pogojem dopolnitve javne zdravstvene mreže. Besedilo novele na novo opredeljuje tudi odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti. Če bo zakon sprejet, bodo lahko zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih delo pri zasebnikih opravljali le pod zakonsko določenimi pogoji.

Čez teden dni še o pacintovih pravicah
Poslanci so opravili tudi razpravo o členih in dopolnilih k členom predloga novele zakona o pacientovih pravicah, o kateri bodo glasovali čez teden dni.

Predlog novele zakona o pacientovih pravicah prinaša novosti na področju napotitev, vodenja čakalnih seznamov in informiranja bolnikov. Z novelo v zakonu ohranjajo tri stopnje nujnosti, in sicer nujno, hitro in redno, tem stopnjam pa se bo pridružila še "zelo hitro" kot vmesna stopnja nujnosti.