To je predlog Vilija Trofenika, Zares, ki predvideva dodatno obdavčitev visokih plač, nagrad, odpravnin, dohodkov na podlagi udeležbe v dobičku in različnih bonitet, pri čemer naj bi bili najvišji dohodki obdavčeni tudi po stopnji 49 odstotkov. Kot meni Trofenik, je zakon potreben, saj vlada niti v družbah, kjer je neposredna ali posredna večinska lastnica, nima pristojnosti in mehanizmov, da bi izvajala nadzor in skrbela za uveljavitev priporočil o varčevanju med krizo.

Kot je še pojasnil, ga je pri tem vodilo delovanje ameriškega kongresa, ki je sprejel podoben zakon o obdavčitvi menedžerskih bonusov v podjetjih, ki prejemajo državno denarno pomoč. Obenem je poudaril, da je pri pripravi dopolnil resno vzel tudi pripombe zakonodajne službe v parlamentu, pa tudi strokovne javnosti, vendar ne vseh, saj izjemne razmere zahtevajo še bolj ambiciozne ukrepe.

Zakon naj bi tako v skladu z dopolnili veljal za fizične osebe, ki vodijo posle oziroma nadzorujejo poslovne subjekte, ki so od države prejeli jamstvo ali sredstva za blažitev posledic krize. Obdavčeni naj bi bili izplačani dohodki iz naslova vodenja ali nadzora omenjenih poslovnih subjektov, pa tudi sejnine članov nadzornih svetov ter dohodki na podlagi udeležbe v dobičku, ki izhajajo iz dejavnosti nadzora v podjetjih.

Kako se bo obračunaval davek?
Davčna osnova bi bil dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki presega 12.500 evrov mesečno v primeru plače, 25.000 evrov letno v primeru nagrade za poslovno uspešnost, 75.000 evrov letno v primeru odpravnine, 25.000 evrov letno v primeru dohodka na podlagi udeležbe v dobičku in 25.000 evrov letno v primeru bonitete.

V primeru dohodkov na podlagi nadzora v poslovnih subjektih pa bi bila davčna osnova dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki presega 358 evrov na posamezno sejo nadzornega organa v primeru sejnin in 12.500 evrov letno v primeru nagrad.

Davek naj bi se sicer izračunal in plačal od letne davčne osnove po stopnji 49 odstotkov, pri čemer je letna davčna osnova za posameznika vsota omenjenih davčnih osnov.

SDS-ov predlog zavrnjen
Člani odbora so pri tem zavrnili predlog poslancev SDS-a, v skladu s katerim bi se doseg zakona razširil še na vodenje in nadzor v javnih zavodih, agencijah, podjetjih in skladih ter v stečajnih in likvidacijskih postopkih ter na SID banko. Po besedah Trofenika imajo namreč država in lokalne skupnosti tu dovolj mehanizmov za nadzor.