ustanovnega kongresa stranke Zavezništvo Alenke Bratušek, na kratko ZaAB, Bratuškovo tudi uradno in soglasno imenovali za predsednico stranke.
Udeleženci so brez težav in hitro najprej potrdili statut stranke, sledilo pa je imenovanje predsednice stranke, ki so jo potrdili soglasno, brez glasu proti. Bratuškova je v svojem govoru poudarila, da se zavezništvo rojeva z dobro energijo. "Da sem bila prva predsednica vlade, ni izkušnje nič olajšalo," je dejala. "Na takem mestu je ključno, da te ne odnese, in spoznanje, da nisi ti ta, ki je poseben, ker si na tem mestu, ampak je mesto posebno. Da te ne odnese, ampak ponese, je ključno spoznanje, da se da. Da so spremembe mogoče. Ne želim več tolikokrat slišati, da se ne da, ampak, tam jim je uspelo, to se da," je poudarila.
Po njenem mnenju Slovenija nikoli ni bila majhna, ko je šlo za resne stvari, nam je pa manjkalo skupnega dela. "V središče poslanstva dajemo sočutje in svobodomiselnost," je dodala. Prepričana je, da ji je leto vodenja vlade dalo to, da lahko velikopotezne načrte sooči z realnostjo. "Ne bom slepo vztrajala pri privatizaciji – a ne bom se odpovedala iskanju nujnega razvojnega kapitala za naša podjetja," je poudarila. Ob koncu govora si je prislužila stoječ aplavz.
Soglasno so potrdili tudi program in resolucijo stranke. Za konec pa so udeleženci kongresa izvolili še organe stranke. Podpredsedniki so tako postali Maša Kociper, Robert Golob in Peter Vilfan. Brez težav je potekalo tudi glasovanje za 20-članski svet stranke (člani so med drugim tudi Metod Dragonja, Roman Jakič, Jani Möderndorfer, Stojan Pelko …). V nadzorni odbor so bili izvoljeni Nika Poglajen, Tatjana Voj in Dejan Radunić.
Precej predstavnikov levice
Na povabilo Bratuškove so se očitno odzvale tudi druge stranke z levice, saj je bilo med udeleženci v prvi vrsti tako mogoče opaziti Matjaža Hana in Tanjo Fajon iz SD-ja, Darjo Radić iz Zaresa in Igorja Šoltesa iz društva Verjamem. Prav tako je med udeleženci Miran Goslar, t. i. oče Mercatorja, prišel pa je tudi DeSUS-ov minister za Slovence po svetu Gorazd Žmauc.
Malce pozneje se je kongresu pridružila še Angelika Mlinar, prva koroška Slovenka v avstrijskem parlamentu. Priti bi morali tudi predstavniki DL-ja, Piratske stranke in SMS-a Zeleni, a zaradi drugih obveznosti niso utegnili. Opravičila sta se tudi Miro Cerar in Janez Potočnik. Na kongresu je bilo prijavljenih 256 ljudi.
Kaj so povedali pred kongresom
Goslar je po poročanju STA-ja pred kongresom poudaril, da se tisti, ki jim je mar za napredek Slovenije, povezujejo v koalicijo, ki bi utegnila premagati desnosredinske stranke. Goslar se sicer, kot je zatrdil, ne bo dejavno vključil v delovanje stranke, pač pa bo le spremljal njeno delovanje.

Pozdravil je napoved Bratuškove za povezovanje na volitvah. Po njegovem mnenju bo levim strankam uspelo, čeprav bodo pogajanja težka, saj "vemo, kako so voditelji levih strank zaverovani sami vase". Idealna koalicija levih strank bi bila po njegovih besedah sestavljena iz čim več dobro mislečih, ki naj izberejo tudi prihodnjega premierja, ali po dogovoru ali iz stranke, ki bo dobila največ glasov na volitvah. "Ni nujno, da je to Bratuškova, to naj bo njihov enakopravni dogovor," je poudaril. Goslar, sicer nekdaj podpornik predsednika PS-ja Zorana Jankovića, je še zatrdil, da preskok k Bratuškovi ni bil težak.

Minister za kulturo v vladi Bratuškove, Uroš Grilc, je povedal, da se v stranko ni včlanil, ker ni strankarski človek. Je pa po njegovih besedah "brezzavorni" podpornik Zavezništva Alenke Bratušek. Po njegovem mnenju je namreč trenutno Bratuškova edini človek, ki lahko poveže progresivno levo politiko, ki se zavzema za ohranjanje socialne države in gospodarski razvoj ter to počne na uresničljiv način. Grilc je sicer na kongresu glasoval za Bratuškovo.

Minister za obrambo, ki opravlja tekoče posle, Roman Jakič pa pričakuje zavezništvo, ki bo združevalo. Kako oblikovati zavezništvo, na katero je Slovenija v tej tranziciji pozabila, je ena izmed rdečih niti, je povedal Jakič. O sodelovanju levih strank na skupni listi na volitvah ni bil konkreten. "Iniciativa je na mizi. Glede na to, da predsednica ne postavlja v ospredje niti svojega mandatarstva, pač pa je pripravljena najti kompromis, je to dobra popotnica," meni Jakič.

Visokoleteči načrti Bratuškove in njene ekipe
Iz programa je razvidno, da bodo "ustvarili pogoje za 60.000 novih delovnih mest", pri čemer naj bi bila ključna "podjetja z visoko dodano vrednostjo, obuditev gradbeništva s pomočjo energetske sanacije javnih in zasebnih stavb, ciljna vlaganja v infrastrukturne projekte z velikimi multiplikativnimi učinki in spodbujanje razvoja družinskih podjetij v turizmu ter kmetijstvu".

Načrtujejo tudi prenovo volilnega sistema, omenjajo možnost volitev prek e-pošte in spremembo državnega sveta v državljanski svet. Kakšna točno naj bi bila ta sprememba, ni navedeno. Prav tako napovedujejo hitrejši in učinkovitejši odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, ki naj bi ga dosegli med drugim tudi prek avtomatičnega zajema podatkov o premoženju. Obljubljajo tudi spremembe zemljiškega dolga in izvršbe. "Ne bo milosti ne za sistemsko korupcijo ne za izigravanje osnovnega družbenega ferpleja," so odločni. Kociprova je pri tem napovedala, da bodo sledili premoženju in ne osebi.
Poleg tega napovedujejo še zeleni gospodarski zagon, zagotavljanje enakosti spolov, nov pristop k blažitvi posledic podnebnih sprememb in "nepopustljivost" pri zaščiti osnovnih človeških pravic.
Razkol s PS-jem
Bratuškova, sicer nekdanja vodja PS-ja, se je za ustanovitev stranke odločila po tem, ko jo je Janković pred dobrim mesecem na kongresu premagal in prevzel vodenje takrat še največje parlamentarne in vladne stranke. PS se je razklal na pol. Tako se bodo nekdaj združeni na predčasnih volitvah pomerili vsak zase, tudi med sabo.