Žerjav je uvodoma poudaril, da ima za sabo 14 let dela v gospodarstvu, čeprav se v zadnjem času govori, da bodo v vladi predvsem politični ljudje. Kot pravi, je septembra 2007 postal minister za promet in takrat so ga mediji opisovali predvsem kot menedžerja, ki bo zasedel ministrski položaj.

Pojasnil je, da so zaradi zelo resnega stanja, v katerem se je znašla Slovenija "in ki je zaradi čezmernega trošenja in zadolževanja še bolj grobo kot drugje", prioritete koalicije jasne, in sicer sta to predvsem stabilizacija javnih financ in zagon gospodarske aktivnosti. Slovensko gospodarstvo je namreč potencial, ki nam po njegovem mnenju lahko omogoči izhod iz krize, pod pojem "slovensko gospodarstvo" pa, kot je zatrdil, ne spadajo nujno tudi podjetja, ki imajo slovenskega lastnika in se prek davčnih oaz izogibajo plačevanju davkov v Sloveniji ter nesorazmerno izkoriščajo delavce.

Žerjav: Breme, ki ga nosi gospodarstvo, je vse težje
"Gospodarstvo se lomi pod težkim bremenom, ki s krizo postaja vse težje, in tako ne gre več," je zatrdil in kot konkretne ukrepe za izboljšanje stanja med drugim omenil administrativno razbremenitev gospodarstva, predvsem majhnih in mikropodjetij, uvedbo neomejene 40-odstotne investicijske olajšave, spremembo dohodninske lestvice, davčne počitnice za nova podjetja, ukinitev davčne tajnosti za podatke o neplačnikih davčnih obveznosti ter uvedbo socialne kapice.

Kot enega glavnih ciljev je izpostavil pocenitev in skrajšanje postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj in umeščanja objektov v prostor, kar je po njegovih besedah trenutno tako komplicirano, da tudi če bi hoteli namerno ovirati postopke, ne bi mogli tako zakomplicirati zadev, kot so.

Žerjav opozoril na pomen gospodarske diplomacije
Žerjav je jasno izrazil podpro tujim vlaganjem, brez katerih po njegovem mnenju ne bo blaginje v Sloveniji. Poudaril je, da tudi vstopu tujega kapitala v NLB njegova stranka ne nasprotuje. Zavzel se je tudi za čimprejšnjo dokapitalizacijo banke, od česar je, kot pravi, odvisna tudi odprava posojilnega krča.

Zatrdil je, da bo ključno vlogo morala odigrati tudi gospodarska diplomacija, predvsem pri iskanju strateških partnerjev za vlaganje v velike infrastrukturne projekte doma in pri iskanju tujih trgov za slovenska podjetja. Ob tem je opozoril, da bo od t. i. gospodarskih atašejev zahteval mesečno poročanje o rezultatih, pri čemer ga ne bodo zanimali vloženi napori, ampak izključno rezultati.

Starman: Treba zamašiti luknje, kjer gospodarstvu odteka kri
Bojan Starman (Lista Virant) je Žerjavove besede označil kot pozitivne, in tudi če bodo stoodstotno realizirane, po njegovem mnenju to ne bo dovolj. Kot pravi, bi bilo namreč treba poiskati tudi vzroke krize, ki jih vidi v neposrečenem lastninjenju, pohlepu, slabi produktivnosti in zakonodaji. "Gospodarstvo je treba očistiti nepotrebnih izdatkov in zamašiti luknje, kjer mu odteka kri," je dodal.

Žerjav mu je med drugim odgovoril, da dokler bodo zaradi nekonkurenčnega okolja iz Slovenije bežala domača podjetja, tudi tujih vlagateljev ne bo. Najprej moramo tako zadržati domača podjetja, potem bodo pa prišla tudi tuja.

Ivan Hršak (DeSUS) je Žerjavovo predstavitev pohvalil, Alenka Pavlič (PS) pa je izrazila mnenje, da je premalo povedal o turizmu, poleg tega pa se ji zdi uvajanje gospodarske diplomacije nepotrebno. Povprašala ga je tudi, kako bo ravnal glede Intereurope, ki jo je po njenem mnenju uničila Janševa vlada.

Žerjav je prav tako zatrdil, da je višja gospodarska rast od povprečja EU-ja dosegljiva, saj smo jo nekoč že imeli, da pa je le vprašanje časa, kdaj nam bo uspelo. Kot pravi, je to mogoče doseči tudi do konca mandata prihajajoče vlade.