Po 99,89 odstotka preštetih glasov je največ, 24,96 odstotka glasov prejel SDS, 12,66 odstotka Lista Marjana Šarca, sledijo pa SD (9,92 odstotka glasov), SMC (9,75 odstotka glasov), Levica (9,29 odstotka glasov), NSi (7,13 odstotka glasov), Stranka Alenke Bratušek (5,12 odstotka glasov, DeSUS (4,91 odstotka glasov) in SNS (4,20 odstotka glasov).

Na osmih parlamentarnih volitvah je 1,7 milijona volilnih upravičencev izbiralo med 25 strankami in njihovimi 1.636 kandidati. Oddanih je bilo 889.142 glasovnic, od teh jih je po 99,89 odstotka glasov 879.068 veljavnih in 10.074 neveljavnih. Trenutni podatki kažejo, da je bila udeležba na osmih državnozborskih volitvah 51,97-odstotna.

Brez sedeža v DZ-ju ostala Karl Erjavec in Alenka Bratušek
V parlamentarne klopi bo sedlo kar nekaj povratnikov, po zaslugi Liste Marjana Šarca (LMŠ) pa ne bo manjkalo novih obrazov. V parlament se tokrat niso uvrstili vsi predsedniki strank, ki so prestopile parlamentarni prag.

Alenka Bratušek, predsednica istoimenske stranke, se od poslanskih klopi poslavlja, prav tako pa v tem mandatu v DZ-ju ne bo prvaka DeSUS-a Karla Erjavca. Ta pravi, da ga to, da ni bil izvoljen, ni šokiralo. Spomnil je, da se to ni zgodilo prvič, tudi leta 2008 v parlamentarne klopi ni sedel. DeSUS je sicer število poslanskih mandatov prepolovil. Iz vrst DeSUS-a sta se v parlament uvrstila dva aktualna poslanca, stranko bo zastopal tudi njen generalni sekretar Branko Simonovič. Na listi Alenke Bratušek sta sicer v DZ prišla dva župana: bohinjski župan Franc Kramar in Marko Bandelli, ki vodi občino Komen.

SDS je pridobil največ mest, v tem sklicu bo v DZ-ju sedelo 17 poslancev, ki so stranko zastopali že v preteklem mandatu. Poleg aktualnih poslancev se v parlament vračata tudi Alenka Jeraj in Zvone Černač.

Iz vrst SD-ja so bili v DZ znova izvoljeni trije poslanci, vrača pa se tudi nekdanji poslanec Samo Bevk.

Sedeže so obdržali tudi štirje dozdajšnji poslanci SMC-ja, ki se jim bosta pridružila še predsednik stranke Miro Cerar in dozdajšnji minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. V poslanskih klopeh pa ne bo več Janija Möderndorferja.

V DZ je bilo izvoljenih tudi vseh pet dozdajšnjih poslancev Levice in pet poslancev NSi-ja.

177 obvestil o domnevnih kršitvah
Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je od začetka volilnega molka, ki se je začel v soboto opolnoči, in do zaključka danes ob 19. uri, prejela 177 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka.

Inšpektorat za notranje zadeve na podlagi prejetih obvestil obravnava 66 zadev, za katere obstaja sum, da gre za kršitev volilnega molka. 17 obravnavanih zadev se nanaša na prijave glede objav na družbenih omrežjih, 14 prijav se nanaša na deljenje volilne propagande. Danes so prejeli tudi devet obvestil o prejetih SMS-sporočilih.

Za 111 obvestil pa so takoj ugotovili, da ne gre za kršitev volilnega molka oziroma so se nanašala na zadeve, ki so že v obravnavi.

Na zadnjih državnozborskih volitvah je bilo prijav domnevnih kršitev volilnega molka več, kar 304, obravnavali pa so 244 prijav.

Glasovnice so začeli šteti šele po zaprtju volišč
Izidi predčasnega glasovanja tokrat prvič niso bili znani že takoj po zaprtju volišč, ob 19. uri. Državna volilna komisija je namreč sklenila, da lahko volilni odbori šele v nedeljo po zaprtju volišč začnejo šteti glasovnice.

V ponedeljek bodo v nedeljo preštetim glasovom prišteti še glasovi, ki bodo prispeli po pošti, na glasove iz tujine pa bo treba počakati do 11. junija. Uradni izidi naj bi bili znani do 15. junija.

Na volitvah tudi civilni opazovalci
Na volitvah so bili navzoči tudi civilni opazovalci. Glede na vlogo je volilna komisija odločila, da 11 ljudem omogoči vlogo opazovalcev, trem, ki na volitvah kandidirajo, pa ne.

Predčasno glasovalo manj ljudi kot pred štirimi leti
Na predčasnih volitvah, ki so potekale od torka do četrtka, je glasovalo 53.158 volivcev ali 3,1 odstotka vseh volivcev, kar je manj kot pred štirimi leti, ko je predčasno glasovalo 66.754 volivcev ali 3,90 odstotka vseh volivcev.

Vzporedne volitve
Podatki vzporednih volitev, ki jih je opravil Inštitut Mediana na vzorcu 14.483 volivcev, so prav tako kazali, da se je v DZ uvrstilo devet strank. 24,4 odstotka glasovalo za SDS, 12,6 odstotka za LMŠ, 9,8 odstotka za SMC, Levica je osvojila 9,5 odstotka, SD 9,3 odstotka, NSi 6,6 odstotka, Stranka Alenke Bratušek 5,5 odstotka, DeSUS pet odstotkov, SNS 4,3 odstotka, SLS 2,6 odstotka, Dobra država in Piratska stranka dva odstotka, Andrej Čuš in Zeleni Slovenije 1,2 odstotka, stranke Združena levica in Sloga, Lista novinarja Bojana Požarja in Gibanje Skupaj naprej so prejele vsaka po 0,7 odstotka, stranka Za zdravo družbo je prejela 0,6 odstotka, stranki Gibanje zedinjena Slovenija in ReSET sta dobili vsaka po 0,5 odstotka glasov, GAS 0,4 odstotka, Kangler in Primc - Združena desnica 0,3 odstotka glasov, Socialistična partija Slovenije in Solidarnost po 0,2 odstotka glasov, SSN 0,1 odstotka, stranka Naprej Slovenija pa je prejela 0 odstotkov glasov.