Dodatna presoja komisije v skladu z odločitvijo komisije iz leta 2011 o nadomestilih za javni servis tistim, ki izvajajo storitve splošnega gospodarskega interesa, ni potrebna, še piše v pismu predstavnikom STA-ja, pod katerim sta podpisani komisarki. Zaradi nujnosti financiranja tako slovenske oblasti lahko odobrijo pomoč brez vnaprejšnjega obveščanja komisije, če letni znesek pomoči ne presega 15 milijonov evrov.

Službe generalnega direktorata komisije za konkurenčnost so slovenske oblasti že opozorile na to dejstvo, sta še poudarili komisarki.

V odgovoru agenciji sta tudi poudarili, da gre pri dogajanju glede financiranja STA-ja po njunem mnenju za izjemno pomembno zadevo. Dodali sta, da je za demokracijo in skupne evropske vrednote ključno, da lahko mediji kjer koli v EU-ju delujejo svobodno in neodvisno, saj je to bistvo medijskega pluralizma.

Zapisali sta še, da imajo javni mediji v EU-ju posebno vlogo in da bi se morale države članice vzdržati poskusov pritiska nanje. Komisija se po njunih besedah tudi zaveda in podpira pomembne vloge neodvisnih tiskovnih agencij za medijsko okolje.

Spomnili sta še, da sta svoboda in pluralizem medijev zapisana tudi v Evropski listini o temeljnih pravicah. Poudarili sta, da je ob pandemiji covida-19 komisija pozvala države članice, naj posebno pozornost namenijo podpori medijev na način, ki spoštuje in spodbuja neodvisnost, svobodo in pluralizem medijev.

Napovedali sta še, da bosta razmere v Sloveniji in drugih članicah Unije še naprej pozorno spremljali.

Zorčič: Zavlačevanje vlade nedopustno

Zavlačevanje vlade pri izpolnjevanju zakonskih obveznosti do STA-ja je po besedah predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča nedopustno. Kot je sporočil za Slovensko tiskovno agencijo, je vlada dolžna upoštevati voljo DZ-ja in se ne more sklicevati na soglasja institucij EU-ja.

Zorčič je ob tem spomnil na odgovor Evropske komisije, ki pravi, da so slovenske oblasti same pristojne za preverjanje pravil in izvrševanje državne pomoči STA-ja brez odobritve Evropske komisije, kar počnejo že skoraj deset let. Za dodelitev pomoči nacionalni tiskovni agenciji v vrednosti do 15 milijonov evrov namreč soglasje komisije ni potrebno.

"Tudi odgovor, ki je prišel iz Evropske komisije, vladi ne daje nikakršne podlage za nadaljnje neupoštevanje zakona, ki zapoveduje plačilo zapadlih obveznosti STA-ju. V SMC-ju smo večkrat opozorili, da so takšne oblike pritiska na javni medijski servis nedopustne, zato pričakujemo čimprejšnjo rešitev tega problema," je sporočil Zorčič.

Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič, prav tako iz vrst SMC-ja, je ob tem izpostavila, da "STA potrebujemo, zato vztrajamo, da je potrebno zagotoviti finančna sredstva". Predsednik SMC-jja in gospodarski minister Zdravko Počivalšek po njenih navedbah o tem vodi pogovore s predsednikom vlade, v primeru neuspešnega dialoga pa bodo na vlado posredovali predlog gradiva za realizacijo in zahtevali obravnavo na vladi.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec pa je sporočila, da poziva k obojestranskemu spoštovanju medsebojno podpisanih pravnih zavez in obveznosti. Poudarila je, da morata obe strani zagotoviti nemoteno in transparentno delovanje osrednje nacionalne tiskovne agencije države ter v primeru nesoglasij nemudoma pristopiti k njihovemu reševanju.

Predsednik NSi-ja in obrambni minister Matej Tonin je STA sporočil, da si aktivno prizadeva, da bi zaplet s financiranjem Slovenske tiskovne agencije rešili "čim prej v korist obeh vpletenih strani". Podrobnosti ni navedel.

Pismo STA-ja Evropski komisiji

Predstavniki vseh organov zaposlenih in urednikov so v ponedeljek na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, komisarje Jourovo, Vestagerjevo in Janeza Lenarčiča ter v. d. vodje predstavništva Evropske komisije Natašo Goršek Mencin naslovili pismo, v katerem jih seznanjajo z ravnanjem slovenske vlade glede financiranja agencije in jih prosijo, naj pristojna telesa Evropske komisije čim prej odgovorijo na vprašanje slovenske vlade, ali je financiranje javnega servisa STA-ja državna pomoč ali ne.

Prosijo tudi za jasno stališče komisije, da tako ravnanje vlade pomeni teptanje svobode medijev, vladavine prava in demokracije. "S hitrim odgovorom lahko vladi pošljete jasno sporočilo, da njeno ravnanje ni skladno s temi temeljnimi načeli Evropske unije," so še zapisali predstavniki agencije.