"Do tistega trenutka, ko je Jezus vstal od mrtvih, so naši koraki vodili samo do groba: do groba naših bližnjih in prej ali slej tudi do groba vsakega izmed nas. Ko je Jezus vstal od mrtvih, gredo naši koraki naprej in zato mora danes po vsem svetu odmevati svetu sporočilo: Jezus je vstal! Zares je vstal," je poudaril Zore in dodal, da morajo kristjani zato svetu prinašati oznanilo, da Jezus nese s seboj v vstajenje svoje "poveličane rane kot znamenje svoje istovetnosti. In v Jezusu je tudi vsako trpljenje, ki mu ga izročimo, poveličano."

.
"V moči vstalega Jezusa Kristusa se moramo skloniti k vsaki bolečini in k vsakemu trpljenju. V moči njegovega vstajenja se moramo dotakniti vsakega obraza, osušiti solze, ki tečejo iz bolečine. V moči vstajenja se moramo naučiti spoštovati trpljenje. Posebej tisto trpljenje, za katerega ne znamo najti zdravila," je poudaril Zore in dodal, da moramo ljudje v moči Jezusovega trpljenja in vstajenja "vedno znova prinašati upanje, da zadnje besede nimata trpljenje in ne smrt, ampak ljubezen in vstajenje".

Vsem kristjanom in vsem ljudem dobre volje je voščil blagoslovljeno veliko noč. "Jezus je vstal! Zares je vstal! Jezus živi in zato praznujmo. Praznujmo Jezusovo vstajenje in praznujmo tudi svoje vstajenje," je še pozval.

Na veliko soboto potekajo blagoslovi velikonočnih jedi, ki so jih pripravili verniki, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Vsaka izmed teh jedi ima svojo simboliko.

Velikonočne vigilije
Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, ki prinaša svetlobo in napoveduje veselje. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja pa ob sobotah nimajo.

V katoliških cerkvah zvečer potekajo velikonočne vigilije. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči in obnovitev krstnih obljub. Škofje in duhovniki bodo katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo. Jezusovo vstajenje od mrtvih pa bodo oznanjale slovesne aleluje.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore bo vigilijo daroval ob 20. uri v ljubljanski stolnici, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa uro prej v mariborski stolnici.

Papež Frančišek bo velikonočno vigilijo vodil v vatikanski baziliki sv. Petra ob 20.30. Papež je sicer na večer velikega petka vodil molitev križevega pota in Jezusa prosil, naj vernikom podeli milost svetega sramu, skesanosti in upanja.