Že od leta 1999 je v zakonu o javnih financah zapisano, da mora biti proračun v razmerju med odhodki in prihodki uravnotežen, je dejala izvršna sekretarka pri ZSSS-ju Andreja Poje. "To določbo bi morali začeti spoštovati in jo razširiti še na druge blagajne javnega financiranja," je še dodala.
Ker torej že zakon določa fiskalno pravilo, se pojavlja vprašanje, kaj bi zapis fiskalnega pravila v ustavo spremenil, izboljšal ali kakor koli drugače definiral, je stališče ZSSS-ja pojasnila Pojetova. Izpostavila je tudi vprašanje sankcij v primeru nespoštovanja zapisa v ustavi in se vprašala, kdo bo odgovarjal za kršitve in kako.
"Lahkomiselne obljube politikov naredijo veliko škode"
Da fiskalni pakt, ki ga je podpisala tudi Slovenija, držav ne zavezuje, da fiskalno pravilo zapišejo v ustavo, pa je znova dejal tudi predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič, ki je prepričan, da delajo slovenski politiki "z lahkomiselnimi, prehitrimi obljubami evropskim institucijam" veliko škode.
Semolič je še izpostavil enega od argumentov, ki se je v preteklosti pojavljal v prid zapisu fiskalnega pravila v ustavo, ki je bil, da ustavnemu sodišču omogočili, da prepreči referendume iz področja javnih financ. Po njegovem mnenju je tako "v igri tudi to, da bi ljudem preprečili, z referendumi braniti temelje socialne države, saj se vse socialne pravice navezujejo na javne finance". Predsednik sindikata je prepričan, da Slovenija ne potrebuje zlatega fiskalnega pravila, ampak "zlato socialno pravilo".
Sindikati se še sprašujejo, kako realno je določilo, da se fiskalno pravilo prvič uporabi pri uravnoteženju proračuna za leto 2015, saj so že lanski ukrepi za uravnoteženje javnih financ z zniževanjem odhodkov vplivali na gospodarsko rast, zaposlovanje in domačo porabo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje