V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ugotavljajo, da ministrstvo za finance sicer predlaga dodatni dohodninski razred v višini 34 odstotkov in znižuje stopnjo zdajšnjega 41-odstotnega razreda na 39 odstotkov, a bodo glede na postavljene meje za vstop v posamezni razred največ pridobili tisti z najvišjimi plačami.

Zaposleni z bruto mesečno plačo npr. 4.060 evrov bi na letni ravni pridobili 1.000 evrov. "V realnem sektorju je na žalost zaposlenih malo inženirjev, ki bi prejemali takšno plačo," je dejala izvršna sekretarka ZSSS-ja Andreja Poje. "Torej ključnih razbremenitev razvojni, najproduktivnejši kader ne bo deležen," je dodala. Tisti z 2.800 evrov bruto mesečne plače, "ki dejansko predstavljajo razvojni kader", bi na letni ravni pridobili 173 evrov.

Finančno ministrstvo pa po drugi strani tistim z najvišjimi plačami, ki zaslužijo več kot 8.000 evrov bruto na mesec, kar je 0,48 odstotka zavezancev za dohodnino, podarilo 2.390 evrov, je dodala.

"Iz tega lahko sledi, da minister v tem delu najbolj razbremenjuje najbolje plačane državne funkcionarje - poslance, ministre, najbolje plačane javne uslužbence, direktorje. Ob takšnem pristopu se nam utrne misel, da je minister s tem predlogom določenim skupinam nadoknadil izgubljeni dodatek za stalno pripravljenost," je povedala Pojetova. Zato v ZSSS-ju predlagajo, da se bolj razbremeni srednji razred, razvojni kader.

Spremembe po željah sindikatov
Preostale spremembe deloma sledijo sindikalnim predlogom, in sicer tako glede višine letnega dohodka, pri katerem je posameznik upravičen do najvišje splošne olajšave, s čimer se deloma popravlja anomalija, do katere je prišlo z izvzemom nekaterih dodatkov iz minimalne plače in so nekateri z minimalno plačo, ki delajo ponoči ter ob nedeljah in praznikih, dejansko dobili nižjo neto plačo kot pred izvzemom dodatkov, kot pri obremenitvi božičnice in 13. plače.

Več kot deset odstotkov zaposlenih pod pragom revščine
V ZSSS-ju menijo, da bi bilo treba predlagano mejo letnega dohodka za upoštevanje najvišje olajšave še zvišati, da bi zajeli vse prejemnike minimalne plače. Navajajo podatek, da je med 287.000 osebami, ki so pod pragom revščine, 34.000 zaposlenih. "Zato naša občutljivost glede minimalne plače," je dodal predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič.

Glede razbremenitve nagrad za delovno uspešnost v ZSSS-ju predlagajo, da se večji poudarek nameni kolektivnemu dogovarjanju, da bi se merila za ta izplačila določila enotno za vse delavce. "Nesprejemljivo je, da bi lahko uprava določila nekaj posameznikov, ki bi bili nato upravičeni do posebne davčne obravnave. Lahko bi prihajalo do neenake obravnave delavcev," je menila Pojetova.

Tudi dvig stopnje davka od dohodka pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov je sprememba v pravo smer, a v sindikalni zvezi pravijo, da je kapital v Sloveniji glede na druge evropske države premalo obremenjen.

Sindikati niso povsem zadovoljni
Semolič je dodal, da so bili v skrbeh, ko so nekatere delodajalske zbornice predlagale dodatne spremembe, kot so odprava nadomestila za bolniško odsotnost v prvih dneh bolezni, socialna kapica, odprava 50-odstotnega dohodninskega razreda ali znižanje prispevkov delodajalcev.

"Nekatere stvari, za katere smo se zavzemali, najdemo v predlogu, ampak s številnimi stvarmi nismo zadovoljni. Naša pričakovanja so upravičeno večja," je dejal Semolič.