Sindikati tako odločno nasprotujejo zniževanju prispevkov, četudi, kot meni Semolič, prav denar od prispevkov predstavlja največjo skušnjavo politikom, ko je treba zmanjšati proročaunski primanjkljaj.

Predsednik ZSSS-ja je v zvezi s tem poudaril, da ni realno pričakovati, da bi v sistem pokojninske in zdravstvene blagajne namesto prispevkov vskočili davki. Po njegovih besedah bi se namreč znižale pravice iz teh blagajn in pospešila privatizacija na tem delu. "To pa pomeni, da bi se dostopnost do teh pravic povečala pri bogatih slojih v tej državi," je orisal.

"Samo na videz bi delavcu ali delavki v levi žep dali en evro, saj bi iz drugega vzeli dva evra," še meni Semolič. Ob tem je opozoril, da so slovenski delavci po obremenitvi po teh prispevkih v samem evropskem vrhu, medtem ko so delodajalci na 21. mestu od 27 držav EU-ja.

Sindikati predlagajo spremembo dohodninske zakonodaje
Ladislav Rožič iz ZSSS-ja pa je dejal, da so sindikati glede minimalne plače predlagali spremembo dohodninske zakonodaje. Ta temelji na oprostitvi plačila dohodnine do neto davčne osnove 7.400 evrov za najrevnejše. V to skupino sodijo zaposleni, ki prejemajo do 617 evrov neto plače, je povzel. Po njegovih besedah je takšnih 244.000 zaposlenih, torej na pragu revščine živi skoraj polovica zaposlenih, 5.900 zavezancev, ki bi prišli v najvišji dohodninski razred, pa obvladuje to državo. "Če ne bodo spremenili dohodninske zakonodaje, jo bo spremenila ulica," je prepričan.

Kot je znano, je minister za razvoj in evropske zadeve Gaspari v sredo po prvem srečanju skupine ministrov, zadolženih za pripravo izhodne strategije, socialne partnerje opozoril, da bodo morali sprejeti določene spremembe. Med strukturnimi spremembami je izpostavil tri: pokojninsko in zdravstveno reformo ter reformo za boljše delovanje trga dela ter dejal, da bo treba narediti določene prilagoditve na področju socialnih prispevkov.