Čeprav je takšna praksa po mnenju višjega delovnega in socialnega sodišča sporna, pa pri ZZZS-ju vztrajajo, da kot osnovo za obračun nadomestila za primer poškodbe ali bolezni ne morejo vselej vzeti minimalne plače. Podatka, koliko je ljudi, ki jim je ZZZS kot osnovo obračuna nadomestila odmeril ukinjeno zajamčeno plačo, nam na ZZZS-ju niso posredovali, so pa napovedali revizijo sodbe višjega delovnega in socialnega sodišča.

Nekonsistentna zakonodaja in pomanjkljiv nadzor nad nepoštenimi delodajalci sta, kot smo že večkrat poročali, ključni težavi opeharjenih delavcev pri uveljavljanju pravic iz nadomestil socialnega zavarovanja. To pa navsezadnje kaže tudi primer obračunavanja odmere nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi poškodbe ali bolezni. V primeru delavcev, katerih delodajalci ne oddajajo REK-obrazcev in zato ZZZS ne more ugotoviti njihove dejanske plače, se je kot najnižja osnova do leta 2013 uporabljal zakonsko določen inštitut zajamčene plače. Ta je bila nespremenjena od leta 2006 in znaša 237,73 evra, torej precej manj od zakonsko določene minimalne plače, ki znaša 734,15 evra.

Zajamčena plača ukinjena 2013
Inštitut zajamčene plače, ki je bil namenjen določitvi najnižje osnove za odmero pravic iz sistema socialnih zavarovanj, se je uporabljal do 1. 1. 2013 oziroma začetka veljave Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Kljub temu pa je v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ostalo besedilo, da kot najnižja osnova velja zajamčena plača. To je bil po mnenju ZZZS-ja dovoljšen razlog, da še naprej za obračun najnižje osnove upošteva znesek ukinjene zajamčene plače, kadar ni bilo mogoče ugotoviti dejanskih prihodkov posameznega zavarovanca. Tu gre najpogosteje za delavce pri nepoštenih delodajalcih, ki so že tako v socialno šibkem položaju.

Kljub temu pa so bili pri ZZZS-ju skeptični glede obračunavanja osnove od zakonsko neobstoječe kategorije in po dobrih dveh letih in pol po ukinitvi zajamčene plače pridobili mnenje ministrstva za zdravje, da morajo v primerih, ko dejanskih prihodkov ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc, kot osnovo za obračun nadomestila upoštevati minimalno plačo. Dne 23. 9. 2015 so iz direkcije ZZZS-ja območnim enotam poslali obvestilo, da morajo to mnenje upoštevati in kot najnižjo osnovo za obračun nadomestila vzeti minimalno plačo.

Leto dni pozneje obrnili ploščo
Na ZZZS smo naslovili vprašanja, koliko delavcev je v obravnavanem obdobju prejelo nadomestilo, obračunano od zajamčene plače, in ali nameravajo tem delavcem povrniti razliko, a konkretnih odgovorov nismo prejeli. Na ZZZS-ju so nam odgovorili le, da so pred kratkim "pridobili mnenje ministrstva, ki v celoti pritrjuje dosedanjemu poslovanju ZZZS-ja pri izplačilih nadomestil plače in v katerem je jasno zapisano, da ZZZS nima pravne podlage, da bi v primerih, ko ZZZS razpolaga s podatki o plači in je ta nižja od minimalne plače, izplačal nadomestilo v višini minimalne plače".

Medtem ko ZZZS s pomočjo ministrstva išče pravno utemeljitev svojega poslovanja, pa ima nasprotno mnenje višje delovno in socialno sodišče. To je namreč v pritožbi upravičenca, ki mu je ZZZS kot osnovo odmeril zajamčeno plačo, presodilo, da je tovrstna praksa neutemeljena, saj inštitut zajamčene plače dejansko ne obstaja več. Sodišče je v sodbi, izrečeni 10. novembra letos, še zapisalo, da je zaradi zakonske nekonsistentnosti mogoče namesto inštituta zajamčene plače uporabljati le primerljivo veljavno kategorijo minimalne plače. Sodba tako določa, da mora ZZZS zavarovancu izplačati razliko za obdobje, ko so mu nadomestilo obračunali po zajamčeni plači.

Mnenje sodišča ZZZS-ja ne prepriča
Stališče sodišča je torej primerljivo z mnenjem ministrstva, na podlagi katerega je ZZZS območne enote obvestil, naj obračunavajo osnovo od minimalne plače. A ob koncu letošnjega leta so pri ZZZS-ju naredili korak v drugo smer, o čemer zgovorno priča tudi to, da so nam na naša vprašanja odgovorili, da mnenja ministrstva z dne 10. 4. 2015 ne poznajo, čeprav je nedvoumno izpostavljeno v omenjenem dopisu. Težava je namreč, da so pri ZZZS-ju ugotovili, da nekateri delavci dejansko prejemajo manj, kot je minimalna plača, zato bi bilo nadomestilo na osnovi minimalne plače v škodo zavoda.

Na ZZZS-ju so namreč prepričani, da inštituta zajamčene plače ni mogoče preprosto nadomestiti z minimalno plačo, kot je to odločilo sodišče. "Po mnenju ZZZS-ja pri zajamčeni plači in minimalni plači ne gre niti za primerljivi kategoriji, saj institut zajamčene plače z uvedbo minimalne plače ni bil nadomeščen, temveč je bil še naprej ohranjen (sočasen obstoj), vendar za drug namen, in sicer je bila zajamčena plača uporabljena kot minimum za pridobitev določenih socialnih pravic, minimalna plača pa kot najmanjše mogoče plačilo za opravljeno delo v polnem delovnem času. Iz navedenega in iz razlik v višinah obeh plač izhaja jasen namen zakonodajalca, da ne nadomesti oziroma izenači obeh institutov."

Rešitev? Poziv ministrstvu.
Čeprav je to mnenje diametralno nasprotno stališču sodišča, pa bodo v ZZZS-ju, kot so zapisali v sporočilu za javnost, v primerih, ko bodo pri ZZZS-ju vedeli, da zavarovanec prejema nižje prejemke od minimalne plače, temu primerno uporabili osnovo za nadomestilo, ki bo nižja od minimalne plače. Pri tem se sklicujejo na določbo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kjer je kot najnižja osnova še vedno določena, sicer ne več veljavna, zajamčena plača.

Na ZZZS-ju ob tem pojasnjujejo, da je nespoštovanje minimalne plače širša težava, ki pa v praksi dejansko pomeni izgubo za ZZZS, saj bi v primeru doslednega obračunavanja nadomestila od minimalne plače zavod delal sebi v škodo, če bi šlo za delodajalca, ki izplačuje manj kot minimalno plačo. Skrb za opeharjene delavce pa je, tako kot smo že navajeni, v pristojnosti druge institucije.

Je pa upravni odbor ZZZS-ja sprejel sklep, "da poziva ministrstvo za zdravje, da v okviru nove zakonodaje, in to čim prej, uredi vprašanje minimalnega izplačila nadomestila za čas zadržanosti od dela, bolezni ali poškodbe na primerni ravni". Ob tem velja ponoviti, da bo 1. januarja 2017 četrta obletnica ukinitve zajamčene plače.

V Svetovalnici za migrante napovedujejo ovadbe
A v Svetovalnici za migrante, kjer so se s tovrstnimi primeri srečali že večkrat, poudarjajo, da tudi sprememba zakonodaje ne pomeni rešitve za delavce, ki so v tem obdobju prejemali nadomestilo, obračunano od ukinjene zajamčene plače. "Pričakujemo, da bo ZZZS ugotovil, koliko je teh delavcev, in sam opravi poračun razlike. Pričakujemo pa tudi, da se bo ugotovila tudi odgovornost, kako se je to zgodilo," je na novinarski konferenci dejal Goran Lukić. Pri svetovalnici ob tem poudarjajo, da gre pri zdravstvenem varstvu za ustavno pravico, zato bodo tudi vložili ovadbe zoper odgovorne na ZZZS-ju.

S tovrstnimi primeri so se pri Svetovalnici že večkrat srečali, pri čemer Goran Zrnić poudarja, da ne more biti pravica do nadomestila pogojena z različnimi "birokratskimi interpretacijami zakonodaje." Zrnić ob tem dodaja, da argument ZZZS-ja o finančni vzdržnosti obračunavanja od minimalne plače ni utemeljen, saj bi morali organi nadzora preganjati delodajalce, ki nezakonito izplačujejo manj od minimalne plače. "Pri nas pa vsak organ dela na svojem področju in si po svoje tolmači zakonodajo," je sklenil Zrnić.