Gre za prvo smučanje z vrha enega od najbolj nevarnih vrhov na svetu, ki je zaradi zahtevnih tehničnih stopenj med najtežavnejšimi osemtisočaki.

Kot je povedal Bargiel, se je v nedeljo proti vrhu odpravil okoli 4. ure zjutraj, na roke pa so mu šle ugodne vremenske razmere ta konec tedna, ki so jih izkoristili tudi drugi plezalci, tako da je v soboto in nedeljo na vrhu skupaj stalo 63 alpinistov, med njimi četrti Slovenec Tomaž Rotar.

Že kmalu po tem, ko si je na vrhu nataknil smuči, so zaradi oblačnosti prišle težave z vidljivostjo. V četrtem višinskem taboru na višini 7600 metrov je zato počakal kakšno uro, da so se oblaki razkadili, saj je bil pred njim najzahtevnejši del smučanja na izredno strmem pobočju.

Po nadaljevanju po Ambruzzijevi smeri, ki je najbolj pogosta smer plezalcev na K2, je zavil desno na Česnovo smer, s katero se srečata na Rami na 7200 metrih. S tem se je izognil tehnično zahtevnima ovirama Črna piramida in Dimnik.

Sledilo je prečkanje na Messnerjevo varianto in v zadnjem delu smučanje po poljski smeri, ki sta jo leta 1986 začrtala rojaka Jerzy Kukuczka in Tadeusz Piotrowski. Bargiel je s podvigom postal tudi 13 Poljak, ki je stal na K2.

Po prihodu v bazni tabor je za poljski radio RMF24 priznal, da ga je malo načenjala utrujenost, saj je načrtoval, da bo misijo opravil v dveh dneh, tako pa je na gori preživel tri noči, pri čemer na odpravi še ni spal više od 7800 metrov.

Poleg strmega pobočja z veliko nevarnostjo plazov je moral biti posebej pozoren na kose ledu, ki niso dopustili mirnega in brezskrbnega smučanja. "Nekako je treba ujeti pravi trenutek in mislim, da mi je uspelo. Nujno je bilo ubrati smer, ki je povsem drugačna od običajnih plezalnih smeri," je pojasnil.

Bargiel je imel ob sebi podporo izkušenih alpinistov, med njimi Janusza Golaba, ki je bil le nekaj mesecev prej del poljske odprave na K2, ko so skušali kot prvi pozimi osvojiti še zadnji osemtisočak brez zimskega vzpona.

Bargiel in Golab sta želela pred poskusom na K2 opraviti aklimatizacijo z vzponom na Gašerbrum II, vendar jima je to preprečilo slabo vreme, ki je v Karakorumu prevladovalo na začetku meseca, zato sta se 4. julija odpravila k glavnemu cilju pod K2, kjer se je prejšnji konec tedna z lepim vremenom odprla priložnost.

Reševanje škotskega plezalca
V podporni skupini je bil tudi njegov brat Bartlomiej, ki je odpravo snemal z brezpilotnim letalnikom in z njim poletel na rekordnih 8500 metrih. Njegov letalnik je odigral ključno vlogo pri reševanju škotskega alpinista Ricka Allena na sosednjem Broad Peaku, ki so ga imeli njegovi soplezalci za pogrešanega.

Kot je za spletni portal DroneDJ povedal Bartlomiej, so s koordinatami letalnika in posnetimi fotografijami ugotovili, kje natančno na gori je (okoli 7000 metrov), in o tem obvestili njegovo skupino, ki je sprožila reševalno akcijo. Allenu je nato Bartlomiej s počasnim letenjem letalnika kazal pot do srečanja z reševalno skupino, ki je prihajala naproti.

Reševanje škotskega alpinista Ricka Allena

Poskušal tudi Karničar
Smučanje z "divje gore", kot kličejo K2 zaradi njegove nevarnosti in zahtevnosti, je bilo že nekaj časa prestižna lovorika in cilj drugih alpinistov. Kot navaja portal Planet Mountain, je že leta 1988 poskušal Italijan Edmund Joyeusaz, ki je smučal z višine 7000 metrov. Prvi se je z vrha na smučeh podal njegov rojak Hans Kammerlander, ki pa je po 400 metrih prekinil smučanje, potem ko je bil priča smrtnemu padcu južnokorejskega plezalca.

Leta 2009 je David Watson presmučal Steklenični vrat, istega leta pa se je ob smučanju z drugega višinskega tabora na Česnovi smeri smrtno ponesrečil italijanski alpinist Michele Fait. Leto dni kasneje je bil za Šveda Fredrika Erikssona usoden padec s Stekleničnega vrata. Nemški alpinist Luis Stitzinger je leta 2011 smučal z višine 7850 metrov.

Da bi kot prvi presmučal K2, je bil cilj tudi slovenskega alpinista in ekstremnega smučarja Dava Karničarja, ki je lani zaradi poškodbe hrbta in slabih razmer na gori odpovedal podvig in se s prvega tabora na višini 6000 metrov spustil do baznega tabora.

Vreme, predvsem visoke temperature in nevarnost plazov, je lani ustavilo tudi Bargiela, ki pa mu je veliki met uspel letos. To je zanj že tretje smučanje z osemtisočaka, potem ko je leta 2013 prismučal z vrha Šišapangme (8027 m), leto dni kasneje v rekordnem času splezal na Manaslu (8163 m) in se z vrha spustil na smučeh, nato pa leta 2015 še kot prvi smučal z Broad Peaka (8047 m).

Za osvojitev vseh petih sedemtisočakov nekdanje Sovjetske zveze v rekordnem času 29 dni, 17 ur in 5 minut je leta 2016 osvojil nagrado snežni leopard.

Z osvojitvijo K2 je izpolnil svoj največji cilj do zdaj, za katerega pravi, da mu ni pustil spati. " … saj sem vedel, da se da, čeprav so mnogi menili, da je nemogoče. Pozdravljam jih," je dejal.

Smučanje Bargiela z Broad Peaka