Najbolj razvpit primer zlorabe dopinga v zgodovini atletike tudi še po četrt stoletja buri duhove. Najprej je Kanadčan požel občudovanje vsega sveta, s časom 9,79 s pa je hkrati tudi povsem zasenčil velikega tekmeca Američana Carla Lewisa (9,97). A tri dni po finalu na 100 m se je zgodba obrnila - v Johnsonovem urinu so našli sledi anaboličnega steroida stanozolol.

Grešni kozel v množici dopingiranih?
Takrat 26-letni Ben Johnson je postal veliki grešnik, ko so mu takoj odvzeli najprestižnejše olimpijsko zlato in ga predali rivalu Lewisu. Slava, bogastvo in občudovanje so čez noč izginili in velika kariera najhitrejšega atleta 80. let je bila uničena in vržena v blato.

Johnson je priznal zlorabo dopinga, a meni, da so ga v letih, ko je bil doping v atletiki zelo razširjen, vseeno nepošteno izbrali kot grešnega kozla. "Na križ me pribijajo že 25 let. Še vedno sem kaznovan za tisti prekršek. Posiljevalci in morilci gredo v zapor, a tudi oni pridejo spet enkrat na prostost. Vem, da sem napačno ravnal. Pravila so pač pravila. Toda ta morajo biti enaka za vse. Politika pa, žal, deluje tudi v športu," pravi Johnson.

Zlato vendarle v roke Carlu Lewisu
Za primerjavo: kar šest od takratnih osmih finalistov je bilo pozneje vpletenih v dopinške škandale, vključno s Carlom Lewisom, za katerega so pozneje razkrili, da je bil pozitiven na testu za eritropoetin na ameriških olimpijskih kvalifikacijah. Za nameček je ESPN-ov dokumentarec 9,79* pred leti potrdil trditve na koncu srebrnega Britanca Linforda Christieja, da je Lewis dvakrat ali trikrat prestopil črto svoje proge, zaradi česar bi moral biti diskvalificiran.

Trener: "Stanozolol mu sploh ni bil všeč"
Johnson in njegov razvpiti trener Charlie Francis sta priznala sistematični doping, ki sta ga uporabljala vse od leta 1981. Ob tem sta vedno znova ponavljala, da sta s tem le izenačila štartno izhodišče, saj so prepovedana poživila uporabljali vsi najboljši atleti zloglasnih 80. let. V poznejših letih se je pojavil tudi posnetek, kjer je bil v prostorih za odvzem urina in krvi tudi klubski kolega Andre Jackson, ki ne bi smel biti tam, saj ni bil izbran za kontrolo dopinga.

Johnson ga je obtožil, da mu je v pivo, ki ga je spil, preden je oddal vzorec urina, podtaknil stanozolol. Trener Francis je zatrjeval, da stanozolol njegovemu varovancu sploh ni bil všeč, ker se je po njem počutil preveč zategnjenega, zaradi česar je od anaboličnih steroidov najraje uporabljal furazabol.

"V Seulu se je pisala zgodovina"
Zdaj 51-letni Kanadčan je obiskal prizorišče svoje velike zmage in še večjega padca, da v svet pošlje protidopinško sporočilo športu, ki je še vedno v trdnem primežu dopinških nečednosti.

"Lepo se je vrniti v Seul. Tukaj se je pisala zgodovina. Nekateri bi rekli slaba zgodovina, toda sam tega ne vidim tako," je dejal Johnson, ko je stopil na stezo, na kateri je pred 25 leti sodeloval v teku, ki so ga označili za "najbolj umazan tek v zgodovini".

Zdaj odločen borec proti dopingu
Njegov obisk Seula je bil sicer zadnji del svetovne turneje za kampanjo #ChooseTheRightTrack, ki poziva k novim protidopinškim strategijam v atletiki. Johnson je natančno ob 13.30 po krajevnem času (tako kot na OI 1988) stopil na progo številka 6, njegovo progo v znamenitem finalu. Tam so razvili tudi 100 metrov dolgo peticijo s 3.700 podpisi, ki so jih v okviru kampanje zbrali v zadnjem mesecu.

Leta 1991 se je vrnil na stezo, a se ni nikoli približal starim dosežkom, po neuspehu v Barceloni 1992 je bil pol leta pozneje znova ujet pri jemanju steroidov na nekem dvoranskem šprintu v Montrealu. Soglasna odločitev Mednarodnega atletske zveze je bila dosmrtna prepoved!