"Skupni nagradni sklad bo 31.500 evrov, skupni stroški organizacije za AZS pa približno 50.000 evrov," je pojasnil direktor AZS Nejc Jeraša.
Lani je po daljšem premoru liga ponovno zaživela. Serija tovrstnih tekmovanj je pred tem prvič potekala med letoma 2007 in 2012.
Začetek 13. junija v Slovenski Bistrici, državno prvenstvo 25. in 26. julija v Celju
Tudi letos bo v popolnoma spremenjenem koledarju tekmovanj prva od šestih tekem lige potekala v Slovenski Bistrici, namesto običajnega termina ob koncu maja bodo tokrat Stepišnikov memorial v metu kladiva ter druge discipline v soboto, 13. junija. V soboto in nedeljo, 4. in 5. julija, bo prva velika članska tekma; v Ljubljani bo potekal atletski pokal Slovenije (APS). Državno prvenstvo bo 25. in 26. julija v Celju.
Obe prvenstvi, DP in APS, bosta tudi šteli za MAL, poleg bistriškega mitinga pa še trije. 23. junija bodo v Mariboru pripravili miting z memorialno disciplino Iztoka Ciglariča v teku na 1500 m. V Ljubljani bo 15. memorial Matica Šušteršiča in Patrika Cvetana 16. julija. Tradicionalni miting v Novem mestu pa bo v sredo, 2. septembra.
Končnemu zmagovalcu v moški in ženski konkurenci po 2000 evrov
AZS bo ob koncu tekmovanj po najboljših pet v moški in ženski konkurenci nagradila z 2000, 1500, 1000, 750 in 500 evri bruto, vsak, ki se bo potegoval za nagrado, pa bo moral nastopiti vsaj na štirih mitingih. Za te končne nagrade se bodo lahko potegovali le slovenski atleti in atletinje, tudi če bi bila pozneje v sezoni liga lahko tudi mednarodna. Na mitingih bodo, razen na DP in APS, delili tudi denarne nagrade za po osem najboljših rezultatov v obeh konkurencah po tablicah Svetovne atletike (600, 500, 400, 250, 200, 150 in 100 evrov).
Pri končni razvrstitvi se bo upošteval seštevek točk štirih najboljših rezultatov v kateri koli disciplini iz štirih različnih mitingov. Prvo mesto bo prineslo štiri točke, drugo dve, tretje pa eno točko. Upoštevali bodo le tiste rezultate, ki presegajo 950 točk po mednarodnih tablicah.
Dodatne točke bodo prinesli članski državni rekordi (4) ter po mednarodnih tablicah med 950 in 999 točkami eno dodatno točko, med 1000 in 1049 dve, med 1050 in 1099 tri, med 1100 in 1149 štiri, 1150 in 1199 pet, med 1200 in 1249 pa šest dodatnih točk.
Nad 1200 točk po tablicah dosežejo le redki slovenski rekordi, med njimi je tudi zlati olimpijec Primož Kozmus, najboljši slovenski atlet v zgodovini, ki je kladivo največ vrgel leta 2009 (82,58 m). Prav tako se je treba v moškem teku približati meji 10 sekund (10,01), česar ni dosegel niti slovenski rekorder Matic Osovnikar.
Rezultati, doseženi s preveliko pomočjo vetra, se bodo tudi upoštevali v točkovanju za skupni izid. Če bosta dva atleta v končni razvrstitvi dosegla enako število točk, bo boljši tisti, ki bo imel absolutno boljši izid po tablicah Svetovne atletike na katerem koli tekmovanju MAL.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje