Na novinarski konferenci pred odhodom slovenske atletske reprezentance na svetovno prvenstvo v Peking je beseda nanesla tudi na nedavna razkritja ARD-ja in Sunday Timesa o tem, da naj bi bil po letu 2001 vsak tretji dobitnik medalje na velikih atletskih tekmovanjih dopingiran, sumljivih pa je kar 800 atletov. Predsednik AZS-ja Gregor Benčina meni, da slovenska atletika s tem nima težav, medtem ko je predsednik strokovnega sveta AZS-ja Martin Steiner izjavil, da je bila s temi razkritji narejena velika škoda, saj je na ta način težko kar koli dokazati.

"Treba je ukrepati!"
Povsem drugačen pa je bil nastop Svetlana Vujasina, trenerja Maruše Mišmaš in Žana Rudolfa. "To je alarmantno in boleče. Imena so bila zabrisana, toda videla se je kratica SLO. Atletska zveza naj skliče novinarsko konferenco, kdor je med osumljenimi, pa naj takoj konča kariero. Želim, da se pomenimo, kajti sum je. Ne zanima me, ali bi bil to udarec za našo atletiko. Treba je ukrepati, te ugotovitve niso lari-fari, gotovo tako ARD kot Sunday Times stojijo za tem." Vujasin je prepričan, da se k dopingu zatekajo predvsem šprinterji, saj potrebujejo večjo mišično maso. "Prav čudi, kako nekatere zmanjka tudi za nekaj mesecev ali celo leto dni. Očitno so zelo pametni in znajo očistiti telo dopinga."

"Trenerjem bi ušesa navil do Marsa"
Nekateri podatki, ki jih je postregel Vujasin, so šokantni. "Slišim, da že zelo mladi atleti, stari 12 ali 13 let, jemljejo doping. Samo da sem to slišal, je dovolj. Če je to res, bi njihovim trenerjem ušesa navil do Marsa. Kot dolgoletni trener vem, da je umetno povečanje mišične mase zame že doping. In točno vem, da to nekdo počne v Sloveniji. Ne bom o imenih, za to obstaja protidopinška komisija. Ampak - ta se bo slej ko prej ujel." Doping naj bi bil zelo prisoten tudi na rekreativnih športnih prireditvah. "Vem, da že rekreativci na nekaterih tekih to uporabljajo. Pa saj to se ve. K sreči doping kontrolorji hodijo že na amaterska tekmovanja. A mislite da tu nihče nič ne jemlje. Dajte no! Enostavno bo treba resneje vzeti vso zadevo!"

Nespametna dejanja trenerjev
O svojih varovancih je prepričan, da si ne pomagajo s prepovedanimi poživili. "Žana Rudolfa treniram 12 let, poglejte njegovo mišično maso. Živi od kruha, špagetov. Če ima astmo, je to kontrolirano. Sicer pa moje atlete nadzira naša protidopinška komisija, mislim pa, da bi morala več nadzirati tudi ostale. Takoj. Potrebno je tudi izobraževanje trenerjev, saj želijo mnogi prehitro plezati po lestvici. Enostavno ne razumejo, da se tega ne sme. Mislijo, da atletu s tem, ko mu dajejo doping, delajo uslugo. Potem pa so čez leto ali dve na spisku osumljenih. Hvala lepa!"

Rudolf mora garati za vsako sekundo
Vujasin ima ogromno izkušenj in dobro ve, koliko dela je treba v teku na srednje proge za vsako sekundo. "Da nekdo za sekundo ali dve čez noč izboljša svoj rekord, je sumljivo. Žan Rudolf ga ne more, pa da ga tepeš. Maruša Mišmaš je drug primer, saj je strahotno kakovostna v premagovanju ovir. Je tehnično dovršena, saj je bila 400-metrašica. Skupaj z Atletsko zvezo smo imeli sestanek in sem rekel: je rojena za to, saj ima strašne aerobne in anaerobne sposobnosti teka na srednje in dolge razdalje. Ko je prišla k meni, smo šli takoj na steeple, kar je bila zelo pametna odločitev."