30-letni Abraha je v cilj pritekel sam, v zaključku teka je imel zelo dober ritem in drugi tekači mu niso mogli slediti. Drugo mesto je zasedel Eritrejec Tesfay Ghebreab (2:07:12), tretje pa Kenijec Langat Leonard (2:08:05).
Najboljši Slovenec je bil Rok Puhar na šestem mestu (2:20:49), Simon Navodnik (2:26:56) je pritekel v cilj mesto za njim. Tretje mesto v DP-ju je zasedel skupno deveti Matic Modic (2:36:52).
Do zdaj je bil v Ljubljani najhitrejši Etiopijec Sisay Lemma Kasaye leta 2018 (2:04:58).
Abraha je povedal, da je bil zelo dobro pripravljen, načrtoval pa je nastop v Južni Afriki. Ker ni dobil vize, se je odločil, da pride v Ljubljano. Do 30. kilometra je sledil tekaču za ritem in bil potem še naslednjih pet kilometrov dobro na poti, da bi tekel okrog 2:04 in popravil rekord maratona, a je nato zelo popustil v zadnjem delu, ko je tekel po Dunajski cesti proti cilju.
"Časovnih pričakovanj pred maratonom nisem imel, moja želja je bila, da bi užival in dosegel izid, saj v Ljubljani maratona do zdaj še nisem opravil. Zato sem vesel, da mi je uspelo. Afriški tekači so šli naprej, sam pa sem imel svojo tekmo," je dejal Puhar, ki je v prvi polovici maratona tekel v skupini polmaratoncev.
Tri Afričanke na vrhu tudi pri ženskah
Med ženskami je zmago z rekordom proge slavila Etiopijka Siranesh Dagne Yirga (2:21:08), prejšnji najboljši dosežek Kenijke Bornes Chepkirui Kitur iz leta 2019 je izboljšala za 18 sekund. Druga je bila njena rojakinja Lewetegn Sentayehu Hailemichael (2:22:36), tretja pa Kenijka Janet Gichumbi Ruguru (2:25:34).
Od Slovenk je imela najboljši čas Katja Martinšek (3:07:01), v cilj je prišla šesta. Drugo mesto v DP-ju je pripadlo Nini Dežman (3:12:40), skupno je bila deseta. Na zmagovalni oder se je povzpela še Vesna Dolenc (3:13:04), ki je zasedla 11. mesto.
Madžar postavil ljubljanski rekord na 21 km
Državna prvakinja v polmaratonu je postala Anja Fink z zelo dobrim časom 1:12:45. Bila je tudi absolutna zmagovalka. Za dve minuti in pol je izboljšala osebni rekord, ki ga je tekla marca v Zagrebu (1:15:15).
"Proga je dokaj ravninska in lahka, vedno se rada vračam na ta maraton. Začela sem odločno in se do desetega kilometra držala tekačev ter potem tudi vztrajala v svojem ritmu. Dež je verjetno odgnal kar nekaj gledalcev, a je bilo vzdušje vseeno zelo dobro," je pojasnila.
Pri moških je ob odsotnosti Primoža Kobeta do naslova državnega prvaka pritekel Domen Hafner (1:08:06). Rekord ljubljanskih ulic je postavil Madžar Levente Szemerei (1:04:08), Hafner pa je zasedel drugo mesto.
Tretji skupno in drugi v slovenski konkurenci je bil Blaž Orešnik (1:09:40), za njim je bron v DP-ju osvojil skupno četrti Jošt Žnidaršič (1:09:57).
Za Anjo Fink je bila druga Neja Kršinar (1:14:19). Tretje mesto je zasedla Hrvatica Ana Štefulj (1:16:40), četrto pa Jasmina Pitamic Vojska, ki je tako pritekla do brona v DP-ju (1:19:15).
"Začetek je bil počasen, zato sem potem tekel v ospredju sam. Zaradi dežja je bila proga mokra, je nekoliko drselo, vendar so bile temperature idealne za tek. Mislil sem, da se bom že spomladi vrnil na tekmovanja, ampak sem bil poškodovan. Pred tem sem v času dopinške kazni preživel najtežje obdobje v življenju. Treniral sem, zdaj sem se vrnil in si želim, da bi naslednje leto dosegal dobre izide v maratonu," je povedal Hafner.
Kdo je bil najhitrejši na 10 km?
Na 10 kilometrov je zmagal Ahmed El Mazoury (30:19), italijanski reprezentant maroških korenin. Na naslednjih dveh mestih zmagovalnega odra sta bila Slovenca, Domen Dornik (31:10) in Tilen Dobnikar (31:36).
Med atletinjami so bile na 10-kilometrski razdalji prve tri Slovenke, Liza Šajn (35:05) je zmagala pred Leo Haler (35:44) in Urško Martinec (35:59).
"Običajno treniram in tečem na stadionu, cestni teki so drugačni. Začela sem v skupini in smo se menjale v vodstvu. Po petih kilometrih sem šla naprej, pomagal mi je še en tekač za ritem in sem dobro opravila nastop do konca," je svoj nastop opisala Liza Šajn.
V nedeljo na cestah več kot osem tisoč tekačev
Prireditelji ljubljanskega maratona so tekmovalne teke preložili na zgodnejšo uro, tudi zaradi bolj ugodnih temperatur za tek. Start na 42 in 21 km je bil ob 9.00, na 10-kilometrsko razdaljo pa so se tekači podali ob 9.45. Za tekmovalne nedeljske teke je bilo skupaj prijavljenih 10.084 tekačic in tekačev, nastopilo jih je nekaj več kot osem tisoč.
Maratonska proga je znova potekala v enem krogu, vsi starti so bili na Slovenski cesti, cilj pa na Kongresnem trgu.
V dveh dneh je bilo na največjo športno-rekreativno prireditev v Sloveniji po navedbah prirediteljev prijavljenih približno 14.000 tekačev. Po pandemiji covida-19 se maraton še ni vrnil v stare čase po velikosti, ko je v obeh dneh skupaj teklo več kot 20 tisoč tekačic in tekačev.
Maraton na dan predsedniških volitev
Letos je maraton sovpadal s prvim krogom volitev za predsednika Slovenije. Prireditelji maratona so ob tem zagotavljali, da so skupaj z organizatorji volitev zagotovili čim bolj nemoten dostop do volišč.
Uporaba avtobusov LPP-ja je bila celotno nedeljo brezplačna, prav tako parkiranje na parkiriščih P+R. Prevoz je bil zagotovljen tudi do volišča omnia na Gospodarskem razstavišču, na voljo so bili prevozi z mestnimi električnimi vozili kavalir.
Najbolje se je bilo na volišče odpraviti peš, le pri prečkanju določenih cest je bilo treba nekoliko počakati. Prostovoljci, policisti, gasilci in redarji so zagotovili prehode povsod, tudi na križiščih, ki so bila na območju trase maratona.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje