Tako kot za igralci na igrišču je tudi letošnja sezona zanjo zelo naporna predvsem v logističnem smislu, saj so Celjani odigrali kar 20 evropskih tekem, ob seveda vseh obveznostih na domači sceni.

Brnenje pralnih in sušilnih strojev, kupi različnih nogometnih oblačil, mala kuhinja, sedežna in klubska mizica. To je prostor v drobovju stadiona z'Dežele, kjer svoje delo Nataša Potočnik opravlja že več kot 20 let. A kot sledi iz njenih besed, ni nujno, da je ekonom tudi nogometni fanatik: "Še zdaj ne vem, kaj je prepovedani položaj. Pravzaprav vem, in sicer je prepovedani položaj, ko stojiš zelo zgodaj pred trgovino in se ženska vrine pred tabo, ti pa si stal pred trgovino nekaj ur."

Nataša Potočnik si nikoli ni mislila, da bo opravljala ta poklic, ki ga je pred njo vestno več desetletij še prej na kultnem stadionu Skalna klet opravljala tričlanska družina Turnšek. Po spletu okoliščin pa je Nataša Potočnik začela bdeti nad opremo celjskega prvoligaša. A vsak začetek je težak in tako je bilo spoprijemanje z novim poklicem tudi za 'mamo', kot pravijo igralci Celja Nataši Potočnik, poln izzivov: "Na začetku je bilo kar hudo, saj sem delo prevzela z danes na jutri. Začela sem kot čistilka, potem pa sem zaradi bolezni Milana Turnška, prevzela delo ekonoma. Lahko bi rekla, da sem bila neke vrste prva pomoč. Bilo je zanimivo, in tu je en primer: dejali so mi, da imajo fantje opremo zloženo po številkah, jaz pa sem jih zložila po konfekcijskih številkah, ne po številkah, ki jih imajo nogometaši na svoji opremi."

Poklic ekonoma naj bi veljal za bolj moško delo. Vsaj tako je v večjih klubih, še posebej na vzhodu Evrope. Ko je to delo začela opravljati Nataša Potočnik, so v celjskem prvoligašu že pred več kot dvema desetletjema ovrgli stereotip, da je ekonom lahko samo moškega spola. Tudi v Celju marsikatera tuja okrepitev ni vajena, da za opremo skrbi ženska: "Trenutno je v klubu veliko tujcev. Fantom, še posebej tujcem, se je težko navaditi, da delo ekonoma opravlja ženska. Ko je bila v Celju ukrajinska uprava, se je komaj sprijaznila, da nad opremo bdi ženska. Pri Ukrajincih na splošno velja, da ni žensk v nogometnem klubu, ne v pisarnah ne na drugih funkcijah. In ko pridejo k nam fantje z vseh vetrov, se na to kar težko privadijo. A to jemljem kot svojo službo, fante v garderobi gledam drugače, zame ni pomembno, ali je nekdo gol ali oblečen, vse skupaj gledam z drugačnimi očmi. Tudi trenutna ekipa se je privadila na to, da to delo opravlja ženska."

Nogometaše srečuje vsak dan, včasih tudi večkrat dnevno, zato je odnos zelo pomemben. Še posebej globok vtis je na Natašo Potočnik pustila generacija podprvakov, varovancev Simona Rožmana iz sezone 2014/2015. Enega igralca je še posebej navedla: "Gregor Bajde. S svojim nasmehom mi je vedno polepšal dan. V ekipi so bili recimo Blaž Vrhovec, Matic Žitko, Gregor Bajde in drugi. Pa Benjamin Verbič, ki me vsakič, ko pride v Celje z drugega konca sveta, pride pozdravit. Bili smo res kot prava družina."

Ni vsaka sezona enaka. Še posebej, če klub odigra toliko tekem, kot so jih Celjani odigrali letos v Evropi. Še posebej je bilo veliko gostovanj, kar predstavlja velik logističen zalogaj. Letos so rumeno-modri obiskali Estonijo, Irsko, Slovaško, Armenijo, pa dvakrat Ciper, Španijo, Portugalsko in Italijo. Nataša Potočnik o svojem delu pred vsakim gostovanjem v tujini pove: "Po navadi je dan pred odhodom v tujino še trening in po njem je treba vse oprati in spakirati. Kadar gremo na letalo, moramo paziti na težo zaboja. Imeli smo velike, v katere smo spravili tudi do 70 kilogramov opreme, a smo zdaj kupili manjše in se teža porazdeli. Veliko je opreme."

Ob klubskih uspehih na mednarodni sceni se je povečalo tudi število gledalcev na celjskih tribunah, kar posledično pomeni več zanimanja – sploh mlajših navijačev – za drese celjskih igralcev. Nataša Potočnik: "Vsak fant ima po dva kompleta dresov, in to peremo od ene do druge tekme. Na polici, ki je zdaj bolj kot ne prazna, so bili dresi za evropske tekme. Od igranja v Konferenčni ligi mi je ostalo recimo sedem dresov."

Za konec pa še pogled proti številnim strojem, ki se bohotijo v pritličju celjskega stadiona, tik od vhodno-izhodnih vratih za igralce. Ni samoumevno, da vsakega nogometaša ob prihodu na trening ali tekmo pričaka sveže oprana in zložena oprema. Za to v celjskem klubu porabijo tudi ogromne količine pralnih sredstev. Nad vsem tem bdi Nataša Potočnik: "Porabim veliko tekočega praška. Sploh zdaj, ko so tekme na vsake tri dni, ga porabim približno 150 litrov na mesec. Kadar dežuje, so zraven še anoraki, pa dodatne majice ... Če je vreme lepo, se količina opreme zmanjša. Ko ne dežuje, operem približno 10 pralnih strojev na dan. V vsak pralni stroj gre 9 kilogramov oblačil. Imam pa tudi večji pralni stroj, v katerega spravim za tri majhne stroje oblačil. Torej, vsak dan operem recimo količino dveh majhnih in šest manjših strojev oblačil."

Ko sva se poslovila, je pozno zvečer Nataša Potočnik nadaljevala svoje delo. Po pokalni zmagi nad Olimpijo je morala oprati uporabljeno opremo in pripraviti svežo za naslednja dva treninga in hkrati imeti v mislih tudi svežo modro rumeno kombinacijo dresov, ki jo bodo imeli Celjani na sebi na novi, domači – tokrat prvenstveni tekmi – z Olimpijo.