Zadnja dirka v Sao Paulu je bila krona izjemno zanimive in izenačene sezone. Čeprav je imel Lewis Hamilton (McLaren) kar sedem točk prednosti pred edinim tekmecem Felipejem Masso (Ferrari), pa je vreme zakuhalo enega največjih spektaklov in preobratov v zgodovini tega športa.

Naslov je romal zdaj v ene, zdaj v druge roke
Videli smo vse - prestavljeni štart zaradi nenadne kratke plohe, varnostni avto, Hamiltona na mestih od štiri do sedem, kar je pomenilo, da je (navidezni) naslov prvaka romal zdaj v ene, zdaj v druge roke. Ter seveda nepričakovano ploho šest krogov pred koncem, ki je še enkrat bolj premešala karte v boju za naslov - Hamilton je dva kroga pred koncem s prehitevanjem Sebastiana Vettla še bolj boleče kot lani izgubil naslov, a usoda se je še bolj kruto poigrala z Masso, ki je ves čas suvereno vodil, saj se je ob prečkanju ciljne črte že veselil naslova svetovnega prvaka (in z njim vsi na tribuni in v garažah), na koncu pa je moral z grenkobo priznati, da je "le" svetovni podprvak.

Alonso izgubil prestižni rekord
Statistika pravi, da je Britanec s 23 leti in 300 dnevi postal najmlajši svetovni prvak v zgodovini tega športa. Rekord je odščipnil morda svojemu največjemu tekmecu Fernandu Alonsu, ki je leta 2005 prvič postal svetovni prvak pri 24 letih in 59 dneh. Za primerjavo - najuspešnejši dirkač Michael Schumacher je prvega od sedmih naslovov slavil pri 25 letih in 314 dneh.

Hamilton ponovil začetek kariere Villeneuva
Kako bi z razdalje ocenili ta uspeh? Lewis Hamilton je v časovnem merilu ponovil uspeh Jacquesa Villeneuva (1996-1997). Prav tako kot Kanadčan je v svoji prvi sezoni dobil štiri dirke (s tem si delita rekord med novinci), v drugi pa se povzpel na svetovni prestol. Obema pa je skupno tudi to, da sta v formulo ena (v nasprotju z veliko večino preostalih dirkačev) stopila skozi "velika" vrata, saj sta takoj dobila sedež v konkurenčnem avtomobilu (Villeneuve v Williamsu), ki je bil dober za boj za naslov svetovnega prvaka. Prvi temnopolti dirkač v tem cirkusu si je tako pripravil izjemno izhodišče za nadaljevanje kariere, a prav primer Villeneuva uči, da to še ni zagotovilo za uspešno dolgo kariero.

Nekje se zaprejo vrata, drugje se odpre okno
Hamilton je imel pri razpletu nedeljske dirke ogromno sreče, a treba je priznati, da se na dolgi rok vse izravna. Voznik McLarna je to najbolj občutil na svoji koži, saj je lani (tudi po svojih napakah) na zadnjih dveh dirkah izgubil ogromno prednost 17 točk in zakockal naslov. Poglejmo primer Schumacherja - leta 1994 je na sporen način na zadnji dirki po trku z Damonom Hillom osvojil svoj prvi naslov, a je imel ob večini preostalih zaključkov sezon ogromno smole (leta 1998 v boju s Miko Häkkinenom, leta 2006 v boju z Alonsom). Lahko bi rekli, da se mu je morda usoda maščevala za manever iz leta 1997, ko je na zadnji dirki skušal izriniti Villeneuva. V rubriki "vse se zgliha" pa tako ali tako ne smemo pozabiti legendarnih dvobojev med Ayrtonom Senno in Alainom Prostom v Suzuki, kjer je vsak po enkrat postal prvak.

Potrebno je imeti zmagovalno miselnost
Formula ena je neizprosen šport. Svetovni prvaki so kot po pravilu ljudje, ki imajo v sebi nekaj več. Pomembna nista le talent in dober avto, pomembna je tudi osebnost voznika. Za preboj med najboljše voznike je po navadi treba imeti nekaj več - nikoli potešljivo motivacijo po uspehu, zaradi katere lahko voznik izpade brezkompromisen, celo aroganten. In taki so bili nekateri največji vozniki - Senna, Schumacher in Alonso, ob bok katerim lahko mirno zapišemo tudi ime Lewisa Hamiltona.

Kaj nas čaka v prihodnje?
Črni panter je izjemno talentiran, pogosto gre čez rob (letos ga je doletelo kar pet kazni komisarjev!), cenjen med strokovnjaki, a zaradi nekaterih svojih dejanj in izjav sila nepriljubljen med sovozniki. Ljubitelji formule ena prav gotovo nestrpno pričakujejo začetek nove sezone, ko naj bi imel Alonso bolj konkurenčen avto in ko naj bi Räikkönen našel spet več motivacije za dirkanje.

Slavko Jerič
slavko.jeric@rtvslo.si