Na njej so morali reprezentanti pri hitrosti 9 km/h in naklonu, ki se je vsaki dve minuti povečeval za dve stopinji, telo izpostaviti maksimalnemu naporu. Iz ušesnih mečic so jim nato odvzeli kri in izmerili mlečno kislino, na podlagi katere so ocenili osnovno pripravljenost. Seveda ni šlo brez merjenja višine, kilogramov, EKG-ja in kapacitete pljuč. Test je trajal za posameznika 40 minut, od tega je bilo "mučenja" na tekoči preprogi med 15 in 20 minutami. Po testiranjih smo se pogovarjali z dr. Radojem Milićem, vodjo laboratorija za fiziologijo, ki je budno spremljal igralce.

Povejte nam, za kakšna testiranja je sploh šlo. Kaj so morali delati reprezentanti in na podlagi česa bo kondicijski trener gradil priprave?
V športu obstajajo testi, ki so namenjeni oceni zdravstvenega stanja. Ti testi se izvajajo v obliki prventivnih pregledov. Pri taki reprezentanci, kot je slovenska, ki je sestavljena iz igralcev na različnih nivojih igre in ki so razpršeni po vsem svetu, je težko izvesti obdobna testiranja, kot bi morala biti po programu Športne medicine Slovenije. Za neko hitro in dokaj zanesljivo oceno obstaja že vrsto let test na tekoči preprogi. Pri tem testu ocenjujemo aerobno kapaciteto, odzivnost anaerobnih mehanizmov, učinkovitost gibanja itd. Ti rezultati so v veliko korist kondicijskemu trenerju, ki jih bo v procesu treninga s pridom uporabljal. Na podlagi teh testov bomo naredili neko strategijo. Sam bom podal mnenje, trener pa bo izbral metodo, ki bo vnajkrajšem času dala najboljše mogoče rezultate.

Kako bi ocenili tale majhen delček testiranj? Bi se jih dalo narediti še bolj globalno?
Mi obstajamo zaradi športa. Športniki so tu na neki način v prednosti. Odločitev je na strokovnem vodstvu, mi samo sledimo njihovim zapovedim. Seveda obstaja še vrsta drugih preizkusov, ki jih mi nismo uporabili. Predvsem tu mislim na biomehaniko. Dalo bi se narediti še marsikaj, vendar je vse odvisno od časa.

Se vam je zdel obseg testiranj dovolj velik?
Poglejte, trener ima ponavadi svoje teste za oceno nekih vidikov pripravljenosti. Tu mislim na štoparico in fotocelico. Ne more pa vedeti, s kakšno bazično pripravljenostjo pridejo igralci na priprave. Zato potrebujete podatke iz srčno-žilnega sistema, morate vedeti, kako delujejo dihala itd. Tako dobite informacije, kako so športniki prilagojeni.

So naši reprezentanti prišli dobro pripravljeni?
Nekateri so prišli z določeno dozo treninga, kar je razvidno. Nekateri vzdržujejo svoj fitnes vedno, nekateri pa ne. To je odvisno, v katerih klubih so oziroma kakšno sezono so imeli za seboj. Ni naključje, denimo, da se v NBA-ju nekaj časa popolnoma nič ne počne, zato ker telo potrebuje popoln počitek. Predvsem gre tu za gibalni sistem, ki je zelo obremenjen. Če preveč obremenjujete hrustanec, bo zadeve enkrat konec. Kariera košarkarja se mora podaljševati tako, da mu v določenem trenutku prepoveš določene aktivnosti.

Je 14 dni dovolj, da tudi tisti, ki so nekoliko slabše pripravljeni, pridejo v najboljšo formo?
Časa je vsekakor dovolj, gre samo za vprašanje metode. Ne vidim težav, da ne bi bili do evropskega prvenstva vsi vrhunsko pripravljeni.

Boste ta testiranja ponovili pozneje?
Lepo bi jih bilo ponoviti po koncu priprav. Vse je odvisno od časa, saj vemo, da je celoten potek narejen precej na tesno.

Zaenkrat niste torej nič dogovorjeni s KZS-jem?
Ne.

Nam lahko zaupate, kateri igralec je prišel najbolje pripravljen?
To vam težko povem, saj lahko ustvari neko negativno klimo. Že na prvem tekaškem treningu se bo videlo, kdo je pripravljen boljše, kdo slabše.

Kako je s poškodbami?
Tega ne vem. Kolikor sem jih videl na tekoči preprogi, lahko rečem, da je vse v najlepšem redu.